Znanje, ustvarjalnost in konkurenčnost Slovenije

0 %
100 %
Information about Znanje, ustvarjalnost in konkurenčnost Slovenije

Published on November 29, 2008

Author: ziga.turk

Source: slideshare.net

Znanje, ustvarjalnost in konkurenčnost Slovenije Dr. Žiga TURK @ 4. strate ška konferenca tehnoloških platform GZS, 24. oktober 2008

Konkretni cilji (SRS 2005) v desetih letih ujeti povprečje gospodarske razvitosti EU . Zaostanek smo prepolovili , blizu 92% EU, rast več kot 3% nad rastjo v EU … Socialni razvoj in večje blagostanje : število ljudi, ki so potrebni socialne pomoči je padlo za tretjino, stopnjo brezposelnosti smo skoraj prepolovili. Trajnostni razvoj : število rojstev po dolgem času spet raste, dokončanih je bilo veliko čistilnih naprav, gradimo čiste energetske objekte. Slovenija kot mednarodno ugledna in prepoznavna država: dobivamo čestitke za uspešno predsedovanje EU. Povabili so nas v OECD, ki je družba najbolj uglednih in vplivnih držav na svetu.

v desetih letih ujeti povprečje gospodarske razvitosti EU .

Zaostanek smo prepolovili , blizu 92% EU, rast več kot 3% nad rastjo v EU …

Socialni razvoj in večje blagostanje :

število ljudi, ki so potrebni socialne pomoči je padlo za tretjino, stopnjo brezposelnosti smo skoraj prepolovili.

Trajnostni razvoj :

število rojstev po dolgem času spet raste, dokončanih je bilo veliko čistilnih naprav, gradimo čiste energetske objekte.

Slovenija kot mednarodno ugledna in prepoznavna država:

dobivamo čestitke za uspešno predsedovanje EU. Povabili so nas v OECD, ki je družba najbolj uglednih in vplivnih držav na svetu.

Vendar … obstoječi vzorec gospodarske rasti ima svoje meje prihodnja konkurenčnost slovenskega gospodarstva bo odvisna tudi od njegove zmožnosti, da dviga dodano vrednost izdelkov in storitev z večjim naslanjanjem na znanje in ustvarjalnosti in tudi od tega, da bo država poceni, učinkovita, enostavna (ampak o tem danes ne bom govoril)

obstoječi vzorec gospodarske rasti ima svoje meje

prihodnja konkurenčnost slovenskega gospodarstva bo odvisna tudi od njegove zmožnosti, da dviga dodano vrednost izdelkov in storitev z večjim naslanjanjem na znanje in ustvarjalnosti

in tudi od tega, da bo država

poceni,

učinkovita,

enostavna (ampak o tem danes ne bom govoril)

R&R v strateških dokumentih: SRS SRS "prioritetno usmerjati raziskovalno razvojne dejavnosti v tehnološka področja kjer lahko gospodarski potencial povežemo z gospodarsko dejavnostjo in dosežemo dvig dodane vrednosti" SRS "prioritete" elektronske komunikacije in informacijska tehnologija, biotehnologija in farmacija, nanotehnologija in novi materiali, procesne tehnologije, okoljske tehnologije To ponovita: Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013

SRS "prioritetno usmerjati raziskovalno razvojne dejavnosti v tehnološka področja kjer lahko gospodarski potencial povežemo z gospodarsko dejavnostjo in dosežemo dvig dodane vrednosti"

SRS "prioritete"

elektronske komunikacije in informacijska tehnologija,

biotehnologija in farmacija,

nanotehnologija in novi materiali,

procesne tehnologije,

okoljske tehnologije

To ponovita:

Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010

Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013

R&R v strateških dokumentih: Lizbonska strategija sklep Evropskega Sveta spomladi 2008: "Slovenija mora oblikovati učinkovito strategijo na področju raziskav in inovacij in zagotoviti njeno učinkovito izvajanje."

sklep Evropskega Sveta spomladi 2008:

"Slovenija mora oblikovati učinkovito strategijo na področju raziskav in inovacij in zagotoviti njeno učinkovito izvajanje."

Odgovor na izzive: Svet za konkurenčnost Svet ustanovljen na pobudo Službe vlade za razvoj 24.1.2008. Marca 2008 oblikovane sedem sektorskih in tri horizontalne skupine, da bi oblikovale predloge prioritetnih področij raziskav in razvoja ter predloge sistemskih ukrepov na področju organiziranja prostora znanja, poslovno-finančnega okolja in kreativnih industrij. V skupinah je sodelovalo preko 150 članov iz podjetij, raziskovalne in visokošolske sfere Začeli z delom v maju 2008.

Svet ustanovljen na pobudo Službe vlade za razvoj 24.1.2008.

Marca 2008 oblikovane sedem sektorskih in tri horizontalne skupine, da bi oblikovale

predloge prioritetnih področij raziskav in razvoja ter

predloge sistemskih ukrepov na področju

organiziranja prostora znanja,

poslovno-finančnega okolja in

kreativnih industrij.

V skupinah je sodelovalo preko 150 članov iz podjetij, raziskovalne in visokošolske sfere

Začeli z delom v maju 2008.

Izhodišča Izhajali so iz ključni izzivov razvite Evrope: globalizacija, družba izobilja, komunikacijska revolucija in tehnološki napredek nasploh, staranje prebivalstva in nenazadnje problematika energetike in klimatskih sprememb. strateški dokumenti LS, SRS, reNRP … … drugo tehnološke platforme , centri odličnosti, grozdi, tehnološke mreže …

Izhajali so iz ključni izzivov razvite Evrope:

globalizacija,

družba izobilja,

komunikacijska revolucija in tehnološki napredek nasploh,

staranje prebivalstva

in nenazadnje problematika energetike in klimatskih sprememb.

strateški dokumenti

LS, SRS, reNRP … …

drugo

tehnološke platforme ,

centri odličnosti, grozdi, tehnološke mreže …

Naloge Sveta za konkurenčnost presoja in izbor s strani razvojnih skupin predlaganih ožjih področij raziskav in tehnološkega razvoja , presoja predlogov za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd. in njihovo upoštevanje pri pripravi strateških in izvedbenih dokumentov vlade ter letnih programih dela javnih agencij in javnih skladov, spremljanje in vrednotenje učinkovitosti sprejetih odločitev (usmeritev, ukrepov).

presoja in izbor s strani razvojnih skupin predlaganih ožjih področij raziskav in tehnološkega razvoja ,

presoja predlogov za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd. in njihovo upoštevanje pri pripravi strateških in izvedbenih dokumentov vlade ter letnih programih dela javnih agencij in javnih skladov,

spremljanje in vrednotenje učinkovitosti sprejetih odločitev (usmeritev, ukrepov).

Naloge razvojnih skupin: identifikacija niš gospodarska dejavnost gospodarska dejavnost razvita gospodarska dejavnost gospodarska dejavnost razvita gospodarska dejavnost gospodarska dejavnost gospodarska dejavnost raziskovalno področje raziskovalno področje odlično raziskovalno področje raziskovalno področje odlično raziskovalno področje raziskovalno področje raziskovalno področje raziskovalno področje

Sestava sveta za konkurenčnost politika minister, pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, minister, pristojen za gospodarstvo, minister, pristojen za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, minister, pristojen za finance, minister, pristojen za šolstvo in šport, minister, pristojen za javno upravo, minister, pristojen za okolje in prostor, minister, pristojen za obrambo, minister, pristojen za zdravje, predstavniki ključnih ustanov predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) predsednik Inženirske akademije Slovenije, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, predsednik Rektorske konference Republike Slovenije, predsednik Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije (KORIS). razvojne skupine

politika

minister, pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije,

minister, pristojen za gospodarstvo,

minister, pristojen za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,

minister, pristojen za finance,

minister, pristojen za šolstvo in šport,

minister, pristojen za javno upravo,

minister, pristojen za okolje in prostor,

minister, pristojen za obrambo,

minister, pristojen za zdravje,

predstavniki ključnih ustanov

predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU)

predsednik Inženirske akademije Slovenije,

generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije,

predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije,

predsednik Rektorske konference Republike Slovenije,

predsednik Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije (KORIS).

razvojne skupine

Naloge razvojnih skupin opredelitev in izbor ožjih področij raziskav in razvoja znotraj področij prioritet opredeljenih v strateških dokumentih oziroma drugih področij za katere bo izkazan interes gospodarstva, predmet raziskav in razvoja so izdelki, storitve in procesi (tehnološki in netehnološki), oblikovanje predlogov za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd., predloge navedene v prejšnjih točkah posredujejo sektorski razvojni sveti Svetu za konkurenčnost.

opredelitev in izbor ožjih področij raziskav in razvoja znotraj področij prioritet opredeljenih v strateških dokumentih oziroma drugih področij za katere bo izkazan interes gospodarstva,

predmet raziskav in razvoja so izdelki, storitve in procesi (tehnološki in netehnološki),

oblikovanje predlogov za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd.,

predloge navedene v prejšnjih točkah posredujejo sektorski razvojni sveti Svetu za konkurenčnost.

Sestava razvojnih skupin gospodarstvo + RR sektor, 15 ljudi vabljeni tudi strokovnjaki iz državne uprave široka zastopanost področij, ne pa vsaka niša ne gre za zastopanje inštitucij delo odprto tudi za ne-člane

gospodarstvo + RR sektor, 15 ljudi

vabljeni tudi strokovnjaki iz državne uprave

široka zastopanost področij, ne pa vsaka niša

ne gre za zastopanje inštitucij

delo odprto tudi za ne-člane

Sektorske razvojne skupine za … življenje in zdravje, informacijske in komunikacijske tehnologije, materiale in nanotehnologije, okolje in gradbeništvo, energetiko in trajnostne vire energije, vozila, transport in logistiko, procesno tehnologijo,

življenje in zdravje,

informacijske in komunikacijske tehnologije,

materiale in nanotehnologije,

okolje in gradbeništvo,

energetiko in trajnostne vire energije,

vozila, transport in logistiko,

procesno tehnologijo,

Horizontalne razvojne skupine za … poslovno – finančno okolje ker moramo znanje pretvarjati v denar in delovna mesta za kreativne industrije f ifteen years ago companies competed on price; now it’s quality; tomorrow it’s design . ( Robert Hayes ) za organiziranost javnih razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij ker morajo biti tudi te in štitucije in ljudje v njih konkurenčni odprtost, podjetnost, odličnost

poslovno – finančno okolje

ker moramo znanje pretvarjati v denar in delovna mesta

za kreativne industrije

f ifteen years ago companies competed on price; now it’s quality; tomorrow it’s design . ( Robert Hayes )

za organiziranost javnih razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij

ker morajo biti tudi te in štitucije in ljudje v njih konkurenčni

odprtost, podjetnost, odličnost

Delo razvojnih skupin 12.5.2008 - sestanek z vodji skupin, diskusija tega dokumenta 21.5.2008 – Skupni sestanek članov, vodij razvojnih skupin in Sveta za konkurenčnost kick-off sestanki skupin 1.7.2008 - zaključen outline za vsako skupino, določeni uredniki podpoglavij 1.9.2008 - predstavitev vmesnih rezultatov 1.11.2008 - dokumenti so gotovi

12.5.2008 - sestanek z vodji skupin, diskusija tega dokumenta

21.5.2008 – Skupni sestanek članov, vodij razvojnih skupin in Sveta za konkurenčnost

kick-off sestanki skupin

1.7.2008 - zaključen outline za vsako skupino, določeni uredniki podpoglavij

1.9.2008 - predstavitev vmesnih rezultatov

1.11.2008 - dokumenti so gotovi

Rezultati 9.9.2008: PPT prioritet razvojnih skupin 21.10.2008: prvi javno predstavljeni osnutek vmesnega poročila 1.11.2008: vmesno poročilo pripravljeno za naslednjo vlado organizacijski okvir in sodelavci

9.9.2008: PPT prioritet razvojnih skupin

21.10.2008: prvi javno predstavljeni osnutek vmesnega poročila

1.11.2008: vmesno poročilo pripravljeno za naslednjo vlado

organizacijski okvir in sodelavci

Struktura vmesnega poročila povzetek uvod ključna priporočila po skupinah sistemska povzetki poročil Razvojnih skupin dodatki polna poročila skupin oblike povezovanja na področjih dela skupin članstvo in sodelavci

povzetek

uvod

ključna priporočila

po skupinah

sistemska

povzetki poročil Razvojnih skupin

dodatki

polna poročila skupin

oblike povezovanja na področjih dela skupin

članstvo in sodelavci

Ključna priporočila (izbor ŽT) Večji del domačih sredstev za R&R je treba vlagati ciljno . Ta dokument identificira prednostne teme na posameznih področjih. Tehnologije povezane s klimatskimi spremembami ter informacijske tehnologije so rdeča nit, ki se vleče skozi vsebinske predloge vseh sedmih razvojnih skupin. Izrazito horizontalne in potrebne podpornih mehanizmov, ki spodbujajo interdisciplinarnost, so tudi področja materialov , nanotehnologij in procesne tehnologije . Skrb za kreativne industrije in sploh vse, kar dodaja nefunkcionalne vrednostne atribute izdelkom in storitvam je bila doslej v Sloveniji zanemarjena in mora najti svoje mesto v organizacijski in podporni shemi države in zbornic .

Večji del domačih sredstev za R&R je treba vlagati ciljno . Ta dokument identificira prednostne teme na posameznih področjih.

Tehnologije povezane s klimatskimi spremembami ter informacijske tehnologije so rdeča nit, ki se vleče skozi vsebinske predloge vseh sedmih razvojnih skupin.

Izrazito horizontalne in potrebne podpornih mehanizmov, ki spodbujajo interdisciplinarnost, so tudi področja materialov , nanotehnologij in procesne tehnologije .

Skrb za kreativne industrije in sploh vse, kar dodaja nefunkcionalne vrednostne atribute izdelkom in storitvam je bila doslej v Sloveniji zanemarjena in mora najti svoje mesto v organizacijski in podporni shemi države in zbornic .

Ključna priporočila (po izboru ŽT) Postopno je potrebno večati vlaganja v raziskave in razvoj in sveža sredstva nameniti za (a) za kolaborativne projekte med gospodarstvom in inštitucijami znanja, (b) tehnološke projekte, (c) za nagrajevanje izjemne znanstvene kvalitete in (d) za koncentracijo sredstev na prebojnih področjih. Posodobiti je potrebno organiziranost inštitucij znanja, ki naj temelji na ravnotežju med avtonomijo in odgovornostjo . Omogoča naj podjetno vodenje inštitucij, kadrovsko odprtost, medsebojno in mednarodno povezovanje, ter notranjo in zunanjo konkurenco za pedagoge, raziskovalce in študente. Odpraviti je treba preostale ovire in spodbuditi priliv talentov - raziskovalcev, razvojnikov, študentov iz tujine. Raziskovalcem in razvojnikom je treba skozi različne oblike (izobraževanje, podporne pisarne, financiranje) približati podjetništvo . Potrebno je zbližati in iskati sinergije med podpornimi okolji za R&R ter za podjetništvo.

Postopno je potrebno večati vlaganja v raziskave in razvoj in sveža sredstva nameniti za

(a) za kolaborativne projekte med gospodarstvom in inštitucijami znanja,

(b) tehnološke projekte,

(c) za nagrajevanje izjemne znanstvene kvalitete in

(d) za koncentracijo sredstev na prebojnih področjih.

Posodobiti je potrebno organiziranost inštitucij znanja, ki naj temelji na ravnotežju med avtonomijo in odgovornostjo . Omogoča naj podjetno vodenje inštitucij, kadrovsko odprtost, medsebojno in mednarodno povezovanje, ter notranjo in zunanjo konkurenco za pedagoge, raziskovalce in študente.

Odpraviti je treba preostale ovire in spodbuditi priliv talentov - raziskovalcev, razvojnikov, študentov iz tujine.

Raziskovalcem in razvojnikom je treba skozi različne oblike (izobraževanje, podporne pisarne, financiranje) približati podjetništvo . Potrebno je zbližati in iskati sinergije med podpornimi okolji za R&R ter za podjetništvo.

Vpliv na Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji 2008 Sprejela vlada 9.10.2008. Do leta 2013 nameniti skupaj 3% BDP za raziskave in razvoj, saj cilja do 2010 ne bo možno realno doseči. Delež sredstev za terciarno izobraževanje (javnih in zasebnih) pa naj bi ciljno raven 2% BDP dosegel v letu 2010 .

Sprejela vlada 9.10.2008.

Do leta 2013 nameniti skupaj 3% BDP za raziskave in razvoj, saj cilja do 2010 ne bo možno realno doseči.

Delež sredstev za terciarno izobraževanje (javnih in zasebnih) pa naj bi ciljno raven 2% BDP dosegel v letu 2010 .

Kako naprej inovacija … vladanje 2.0 … dragocena platforma za dialog v trikotniku država-znanost-gospodarstvo "imamo eno znanost in eno gospodarstvo" prvič nekje skupaj razmišljata o prihodnjih strategijah, iščeta soglasje rezultati državo zavezujejo, da jih upošteva

inovacija … vladanje 2.0 …

dragocena platforma za dialog v trikotniku država-znanost-gospodarstvo

"imamo eno znanost in eno gospodarstvo"

prvič nekje skupaj razmišljata o prihodnjih strategijah, iščeta soglasje

rezultati državo zavezujejo, da jih upošteva

Okvir finančne krize katarza realnejša cena denarja nižja pričakovanja po dobičkih priložnost za reforme motivacija je tu ugodna makroekonomska dediščina "politika je umetnost možnega, reforme pa območje možnega širijo"

katarza

realnejša cena denarja

nižja pričakovanja po dobičkih

priložnost za reforme

motivacija je tu

ugodna makroekonomska dediščina

"politika je umetnost možnega, reforme pa območje možnega širijo"

Add a comment

Related presentations

Related pages

DIREKTORATA ZA PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST V LETU 2010

3.2 ZNANJE ZA GOSPODARSTVO ... konkurenčnost ter seveda Ministrstvo za gospodarstvo kot celota. 4 ... primerov komercializacije znanja v Sloveniji, ...
Read more

Znanje, solidarnost, ustvarjalnost. Skupnostno učenje ...

Znanje, solidarnost, ustvarjalnost. ... Video Z roko v roki je nastal na Andragoškem centru Slovenije s podporo programa Vseživljenjsko ...
Read more

Konkurenčnost Slovenije - Delo

Mnenja Gostujoče pero Konkurenčnost Slovenije Novice . Svet ... Znanje. Prosti čas. Ozadja. Sobotna priloga. Nedelo. Tiskane izdaje. Delo. Sobotno delo.
Read more

USTVARJALNOST - YouTube

Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške ... Znanje, solidarnost, ustvarjalnost. Skupnostno učenje ...
Read more

Inovativnost in ustvarjalnost ključna za prihodnost ...

Inovativnost in ustvarjalnost ključna za ... politik iz Evrope in Slovenije. ... vprašanje kako znanje, ustvarjalnost in ...
Read more

Konkurenčnost: Slovenija nazadovala za šest mest

Konkurenčnost: Slovenija nazadovala za šest mest ... Znanje. Prosti čas. Ozadja. Sobotna priloga. Nedelo. Tiskane izdaje. Delo. Sobotno delo. Sobotna ...
Read more

Ucitelj.Org - Inovativnost in ustvarjalnost

Inovativnost in ustvarjalnost. zbornik, Ljubljana, ... Znanje je lahko ustvarjalni izziv; ... Slovenia T: +386 (59) 072-730 F ...
Read more

Ustvarjalnost v organizaciji - Wikipedija, prosta ...

Ustvarjalnost je proces kreiranja novih idej ali ... predvsem pa znanje o razporejanju ... brainstorming) je v Sloveniji in v svetu najbolj ...
Read more

Ustvarjalnost in talenti zaposlenih – vaša ...

Ustvarjalnost in talenti zaposlenih ... Implementirali znanje in veščine v praksi, ... KODEKS ETIKE TAJNIC IN POSLOVNIH SEKRETARJEV SLOVENIJE.
Read more