Viapan, Slovenian Satellite Electronic Toll Collection System

33 %
67 %
Information about Viapan, Slovenian Satellite Electronic Toll Collection System
Travel

Published on November 1, 2008

Author: pagole

Source: slideshare.net

1. Predstavitev vloge o zainteresiranosti za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva Elektronski sistem za cestninjenje v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo na cestninskih cestah v Republiki Sloveniji

2. Izkazan javni interes »Nov akcijski načrt uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU«, sprejet na 131. seji Vlade Republike Slovenije, dne 19. julija 2007 I. faza projekta: najkasneje do 31.7.2009 se uvede elektronski cestninski sistem za cestninjenje v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo najmanj na omrežju avtocest in hitrih cest ter za motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t II. faza projekta: za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 t, je predviden začetek uporabe te tehnologije do 30.9.2010, s tem, da se lahko ta vozila cestninijo tudi na drugačen način, katerega pogoji uporabe morajo biti za uporabnika destimulativni.

»Nov akcijski načrt uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU«, sprejet na 131. seji Vlade Republike Slovenije, dne 19. julija 2007

I. faza projekta: najkasneje do 31.7.2009 se uvede elektronski cestninski sistem za cestninjenje v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo najmanj na omrežju avtocest in hitrih cest ter za motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t

II. faza projekta: za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 t, je predviden začetek uporabe te tehnologije do 30.9.2010, s tem, da se lahko ta vozila cestninijo tudi na drugačen način, katerega pogoji uporabe morajo biti za uporabnika destimulativni.

3. Namen vloge o zainteresiranosti za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva, podane 19.6.2008: spodbuditi začetek postopka za dodelitev izključne pravice – koncesije za vzpostavitev in izvajanje satelitskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na cestninskih cestah v Republiki Sloveniji najmanj za motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t. Pravna podlaga: drugi odstavek 34. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06)

Namen vloge o zainteresiranosti za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva, podane 19.6.2008:

spodbuditi začetek postopka za dodelitev izključne pravice – koncesije za vzpostavitev in izvajanje satelitskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na cestninskih cestah v Republiki Sloveniji najmanj za motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t.

Pravna podlaga:

drugi odstavek 34. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06)

4. Namen in cilji projekta zagotovitev pogojev za izvajanje temeljnih ciljev prometne politike, kot so ti opredeljeni v Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 58/2006), s katerim bo javni partner dosegel dva, po prioriteti najvišje postavljena cilja prometne politike Republike Slovenije: internalizacija zunanjih stroškov, ki jih povzroča promet; doseganje družbenega optimuma v delu, ki se nanaša na promet. Operativno to pomeni vzpostavitev gospodarnega in učinkovitega izvajanja sistema cestninjenja najmanj v skladu s pričakovanji in zahtevami, določenimi v vladnem lanskoletnem »novem akcijskem načrtu«, s predpisi, ki urejajo cestninjenje v Republiki Sloveniji ter načeli interoperabilnosti skladno z Direktivo 2004/52/ES.

zagotovitev pogojev za izvajanje temeljnih ciljev prometne politike, kot so ti opredeljeni v Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 58/2006), s katerim bo javni partner dosegel dva, po prioriteti najvišje postavljena cilja prometne politike Republike Slovenije:

internalizacija zunanjih stroškov, ki jih povzroča promet;

doseganje družbenega optimuma v delu, ki se nanaša na promet.

Operativno to pomeni vzpostavitev gospodarnega in učinkovitega izvajanja sistema cestninjenja najmanj v skladu s pričakovanji in zahtevami, določenimi v vladnem lanskoletnem »novem akcijskem načrtu«, s predpisi, ki urejajo cestninjenje v Republiki Sloveniji ter načeli interoperabilnosti skladno z Direktivo 2004/52/ES.

5. sistem za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku na osnovi satelitske tehnologije (po sistemu GNSS/CN – Global Navigation Satellite System/Cellular Networks), ki združuje sodobne rešitve s področja telekomunikacij in informacijskih tehnologij ter inteligentnih transportnih sistemov.

sistem za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku na osnovi satelitske tehnologije (po sistemu GNSS/CN – Global Navigation Satellite System/Cellular Networks), ki združuje sodobne rešitve s področja telekomunikacij in informacijskih tehnologij ter inteligentnih transportnih sistemov.

6. Viapan sistem podpira naslednje tehnologije: satelitsko določanje položaja (GPS modul podpira prenos GPS in GALILEO signalov); prenos cestninskih podatkov med OBU napravo v vozilu in nadzornim/obračunskim centrom z uporabo celičnega omrežja GSM/GPRS, podprta pa je tudi možnost nadgradnje na UMTS (HSDPA); mikrovalovno tehnologijo krajšega dosega DSRC (DSRC – Dedicated Short Range Communication) na frekvenci 5,8 GHz za potrebe nadzora in zagotavljanja interoperabilnosti.

Viapan sistem podpira naslednje tehnologije:

satelitsko določanje položaja (GPS modul podpira prenos GPS in GALILEO signalov);

prenos cestninskih podatkov med OBU napravo v vozilu in nadzornim/obračunskim centrom z uporabo celičnega omrežja GSM/GPRS, podprta pa je tudi možnost nadgradnje na UMTS (HSDPA);

mikrovalovno tehnologijo krajšega dosega DSRC (DSRC – Dedicated Short Range Communication) na frekvenci 5,8 GHz za potrebe nadzora in zagotavljanja interoperabilnosti.

7. Izvajanje cestninjenja s pomočjo v vozilu nameščene naprave za cestninjenje (»OBU«, on-board-unit), z naloženim digitaliziranim zemljevidom celotnega cestnega omrežja, s karakteristikami cestninskih cest, ceno cestnine za kilometer posamezne cestninske ceste in drugimi podatki, potrebnimi za obračun cestnine, kot so razvrstitev vozila v cestninski razred po njegovih tehničnih in emisijskih karakteristikah, diferenciacija cestnine po času prevoza in vrsti cestninske ceste itd.. Obračun cestnine se v celoti opravi v OBU napravi. Uporabnik oz. OBU naprava sama periodično pošlje v obračunski center seštevek vsot porabljenih cestnin, brez kakršnihkoli podatkov o lokaciji vozila ali času vožnje.

s pomočjo v vozilu nameščene naprave za cestninjenje (»OBU«, on-board-unit),

z naloženim digitaliziranim zemljevidom celotnega cestnega omrežja,

s karakteristikami cestninskih cest,

ceno cestnine za kilometer posamezne cestninske ceste

in drugimi podatki, potrebnimi za obračun cestnine, kot so razvrstitev vozila v cestninski razred po njegovih tehničnih in emisijskih karakteristikah, diferenciacija cestnine po času prevoza in vrsti cestninske ceste itd..

Obračun cestnine se v celoti opravi v OBU napravi.

Uporabnik oz. OBU naprava sama periodično pošlje v obračunski center seštevek vsot porabljenih cestnin, brez kakršnihkoli podatkov o lokaciji vozila ali času vožnje.

8. Delitev obračuna med OBU enoto in obračunskim centom Vir: European Standardisation, MISTER, Minimum Interoperability Specification for Tolling on European Roads, ISO 17575; Expert Group 5 on GNSS technologies for EFC

Vir: European Standardisation, MISTER, Minimum Interoperability Specification for Tolling on European Roads, ISO 17575; Expert Group 5 on GNSS technologies for EFC

9. Izvedba obračuna porabljene cestnine v OBU napravi, na podlagi prevoženih segmentov cestninske poti (vstopne/izstopne točke vozila na cestninsko omrežje, torej glede na prevoženo razdaljo), ob tem se upošteva tudi vse preddefinirane podatke, ki so prednaloženi na OBU napravi in ki služijo natančnemu izračunu cestnine, npr. kategorija cestninske ceste, cestninski razred vozila (kategorija vozila, število osi), časovno obdobje uporabe ceste (dnevna, nočna tarifa), emisijski razred vozila idr.. v predplačniškem načinu cestninjenja se vsota porabljenih cestnin periodično odšteje od dobroimetja in se podatek o vsoti pošlje v obračunski center; v pogodbenem razmerju s cestninskim operaterjem (poplačništvo), bo ta uporabniku izstavljal račun za vsoto porabljene cestnine v obračunskem obdobju; v pogodbenem razmerju z izdajateljem plačilnih kartic (poplačništvo), bo izdajatelj kartic porabljene vsote cestnine zaračunal uporabniku prek zbirnega računa vseh nakupov s plačilno kartico.

v OBU napravi, na podlagi prevoženih segmentov cestninske poti (vstopne/izstopne točke vozila na cestninsko omrežje, torej glede na prevoženo razdaljo),

ob tem se upošteva tudi vse preddefinirane podatke, ki so prednaloženi na OBU napravi in ki služijo natančnemu izračunu cestnine, npr. kategorija cestninske ceste, cestninski razred vozila (kategorija vozila, število osi), časovno obdobje uporabe ceste (dnevna, nočna tarifa), emisijski razred vozila idr..

v predplačniškem načinu cestninjenja se vsota porabljenih cestnin periodično odšteje od dobroimetja in se podatek o vsoti pošlje v obračunski center;

v pogodbenem razmerju s cestninskim operaterjem (poplačništvo), bo ta uporabniku izstavljal račun za vsoto porabljene cestnine v obračunskem obdobju;

v pogodbenem razmerju z izdajateljem plačilnih kartic (poplačništvo), bo izdajatelj kartic porabljene vsote cestnine zaračunal uporabniku prek zbirnega računa vseh nakupov s plačilno kartico.

10. Prenos podatkov Enkripcijski mehanizmi za prenos podatkov od enote v vozilu do nadzornega/obračunskega centra Standardna verzija enkripcije vključuje sledeče mehanizme: VPN/APN APN/VPN povezava do GGSN (GPRS terminala) mobilnega operaterja; A5/3-GEA 3 enkripcijski algoritem apliciran v GSM/GPRS standardu; opcijsko lahko enkripcijski mehanizmi bazirajo na kriptografiji z eliptičnimi krivuljami.

Enkripcijski mehanizmi za prenos podatkov od enote v vozilu do nadzornega/obračunskega centra

Standardna verzija enkripcije vključuje sledeče mehanizme:

VPN/APN APN/VPN povezava do GGSN (GPRS terminala) mobilnega operaterja;

A5/3-GEA 3 enkripcijski algoritem apliciran v GSM/GPRS standardu;

opcijsko lahko enkripcijski mehanizmi bazirajo na kriptografiji z eliptičnimi krivuljami.

11. Varovanje osebnih podatkov »… Države članice zagotovijo, da se osebni podatki, potrebni za delovanje evropskega elektronskega cestninjenja, obdelujejo v skladu s pravili Skupnosti o varstvu svobode in temeljnih pravic posameznikov, vključno z njihovo zasebnostjo« (Direktiva 2004/52/ES) Viapan sistem elektronskega cestninjenja vključuje najmanj sledeče mehanizme varovanja osebnih podatkov: celoten izračun in zbiranje porabljenih vsot je na OBU enoti v vozilu; vzpostavljeni so enkripcijski mehanizmi pri prenosu podatkov od OBU naprave v vozilu do komunikacijskega strežnika oziroma nadzornega/operativnega centra.

»… Države članice zagotovijo, da se osebni podatki, potrebni za delovanje evropskega elektronskega cestninjenja, obdelujejo v skladu s pravili Skupnosti o varstvu svobode in temeljnih pravic posameznikov, vključno z njihovo zasebnostjo« (Direktiva 2004/52/ES)

Viapan sistem elektronskega cestninjenja vključuje najmanj sledeče mehanizme varovanja osebnih podatkov:

celoten izračun in zbiranje porabljenih vsot je na OBU enoti v vozilu;

vzpostavljeni so enkripcijski mehanizmi pri prenosu podatkov od OBU naprave v vozilu do komunikacijskega strežnika oziroma nadzornega/operativnega centra.

12. Diferenciacija cestnin Tehnologija Viapan sistema omogoča, da se v zemljevidu omrežja določijo različna cestninska omrežja, ki se različno cestninijo (avtoceste, mestna središča, posamezne lokacije – npr. parkirišča ali objekti; investicijsko in izvedbeno zahtevnejši odseki, odseki po naravovarstveno občutljivih območjih ipd.) Diferenciacija po podomrežjih – tarifiranje po merilih, ki so že določena z evropsko direktivo in domačimi predpisi, se nanaša na določene tehnične karakteristike vozil, po katerih se ta razvrščajo v cestninske razrede, na emisijske karakteristike pogonskih motorjev vozil ter na določen čas, v katerem se prevoz izvaja. Diferenciacija po uporabnikih - razmejitev med vozili do in nad 3,5 t največje dovoljene mase (razvrstitev odvisna od števila osi na (vlečnem) motornem vozilu in priklopniki ali polpriklopniku, ko gre za skupino vozil) Diferenciacija po emisijah vozil - oprta na opredelitev t.i. EURO razredov pogonskih motorjev tovornih vozil Diferenciacija po času prevoza – nočni, dnevni ipd. Diferenciacija po drugih merilih – npr. po vrsti vzmetenja pogonske osi, oprostitve plačila cestnine ipd.

Tehnologija Viapan sistema omogoča, da se v zemljevidu omrežja določijo različna cestninska omrežja, ki se različno cestninijo (avtoceste, mestna središča, posamezne lokacije – npr. parkirišča ali objekti; investicijsko in izvedbeno zahtevnejši odseki, odseki po naravovarstveno občutljivih območjih ipd.)

Diferenciacija po podomrežjih – tarifiranje po merilih, ki so že določena z evropsko direktivo in domačimi predpisi, se nanaša

na določene tehnične karakteristike vozil, po katerih se ta razvrščajo v cestninske razrede,

na emisijske karakteristike pogonskih motorjev vozil ter

na določen čas, v katerem se prevoz izvaja.

Diferenciacija po uporabnikih - razmejitev med vozili do in nad 3,5 t največje dovoljene mase (razvrstitev odvisna od števila osi na (vlečnem) motornem vozilu in priklopniki ali polpriklopniku, ko gre za skupino vozil)

Diferenciacija po emisijah vozil - oprta na opredelitev t.i. EURO razredov pogonskih motorjev tovornih vozil

Diferenciacija po času prevoza – nočni, dnevni ipd.

Diferenciacija po drugih merilih – npr. po vrsti vzmetenja pogonske osi, oprostitve plačila cestnine ipd.

13. Dodatne storitve »tehnologije, uporabljene za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku na osnovi satelitske komunikacije, odpirajo tudi vrata dodatnim novim storitvam za varnost in obveščanje potnikov, kakor sta alarm, ki ga vozilo, udeleženo v nesreči, samodejno sproži in javi svoj položaj, ter sprotno obveščanje o prometnih razmerah, gostoti prometa in času trajanja vožnje« (Direktiva 2004/52/ES obveščanje o prometnih razmerah v realnem času klic v sili posredovanje podatkov o morebitnih nevarnostih na cestni mreži (npr. zastoji, prometne nesreče, zaprti predori ipd.), spremljanje ali nadzor prevoza nevarnih snovi, zajemanje podatkov za strateško načrtovanje cestne mreže, zajemanje podatkov za razvoj cenovne politike javnega partnerja na področju zaračunavanja uporabnine za cestno mrežo idr.

»tehnologije, uporabljene za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku na osnovi satelitske komunikacije, odpirajo tudi vrata dodatnim novim storitvam za varnost in obveščanje potnikov, kakor sta alarm, ki ga vozilo, udeleženo v nesreči, samodejno sproži in javi svoj položaj, ter sprotno obveščanje o prometnih razmerah, gostoti prometa in času trajanja vožnje« (Direktiva 2004/52/ES

obveščanje o prometnih razmerah v realnem času

klic v sili

posredovanje podatkov o morebitnih nevarnostih na cestni mreži (npr. zastoji, prometne nesreče, zaprti predori ipd.),

spremljanje ali nadzor prevoza nevarnih snovi,

zajemanje podatkov za strateško načrtovanje cestne mreže,

zajemanje podatkov za razvoj cenovne politike javnega partnerja na področju zaračunavanja uporabnine za cestno mrežo idr.

14. Zagotavljanje interoperabilnosti Zagotovljena je tehnična interoperabilnost, kot je zastavljena v okviru projektov CESARE in MEDIA konfiguracija OBU enote v vozilu je takšna, da s tehnološkega vidika omogoča cestninjenje ne glede na to, katero tehnologijo cestninjenja, kot so te opredeljene v Direktivi izbere država članica (satelitsko cestninjenje in cestninjenje s tehnologijo mikrovalov - DSRC 5,8 GHz).

Zagotovljena je tehnična interoperabilnost, kot je zastavljena v okviru projektov CESARE in MEDIA

konfiguracija OBU enote v vozilu je takšna, da s tehnološkega vidika omogoča cestninjenje ne glede na to, katero tehnologijo cestninjenja, kot so te opredeljene v Direktivi izbere država članica (satelitsko cestninjenje in cestninjenje s tehnologijo mikrovalov - DSRC 5,8 GHz).

15. Razmerje do Direktive 52/2004/ES Viapan sistem za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporablja naslednje tehnologije in javne standarde: satelitsko določanje položaja; mobilne komunikacije z uporabo standarda GSM-GPRS; mikrovalovna tehnologija na frekvenci 5,8 GHz; sistem deluje brez dodatne infrastrukture, kot so cestninske postaje in podobno; sistem zagotavlja varovanje osebnih podatkov, saj je celoten izračun in zbiranje porabljenih vsot na OBU napravi v vozilu, prav tako pa so vzpostavljeni enkripcijski mehanizmi pri prenosu podatkov od enote v vozilu do komunikacijskega strežnika oziroma nadzorno-operativnega centra; sistem upošteva načelo ena enota/naprava na vozilo in ena pogodba na uporabnika ter zagotovitev enake kvalitete storitve na celotnem evropskem omrežju cestninskih cest.

Viapan sistem za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporablja naslednje tehnologije in javne standarde:

satelitsko določanje položaja;

mobilne komunikacije z uporabo standarda GSM-GPRS;

mikrovalovna tehnologija na frekvenci 5,8 GHz;

sistem deluje brez dodatne infrastrukture, kot so cestninske postaje in podobno;

sistem zagotavlja varovanje osebnih podatkov, saj je celoten izračun in zbiranje porabljenih vsot na OBU napravi v vozilu, prav tako pa so vzpostavljeni enkripcijski mehanizmi pri prenosu podatkov od enote v vozilu do komunikacijskega strežnika oziroma nadzorno-operativnega centra;

sistem upošteva načelo ena enota/naprava na vozilo in ena pogodba na uporabnika ter zagotovitev enake kvalitete storitve na celotnem evropskem omrežju cestninskih cest.

16. Razmerje do vladnega “novega akcijskega načrta” zapiranje cestninskega sistema za celotno omrežje avtocest in hitrih cest širitev cestninskega omrežja na ostalo državno cestno omrežje Viapan sistem poleg centralnega določanja in spreminjanja cestninskega omrežja omogoča tudi njegovo diferenciacijo po kategorijah cest in/ali drugih merilih, ki so lahko podlaga za diferenciacijo cestnine na cestah in drugih prometnih površinah

zapiranje cestninskega sistema za celotno omrežje avtocest in hitrih cest

širitev cestninskega omrežja na ostalo državno cestno omrežje

Viapan sistem poleg centralnega določanja in spreminjanja cestninskega omrežja omogoča tudi njegovo diferenciacijo po kategorijah cest in/ali drugih merilih, ki so lahko podlaga za diferenciacijo cestnine na cestah in drugih prometnih površinah

17. ... razmerje do vladnega “novega akcijskega načrta” I. faza projekta: cestninjenje vozil nad 3,5 t z 31.7.2009 II. faza projekta: cestninjenje vozil do 3,5 t s 30.9.2010 Viapan sistem omogoča vzpostavitev in izvedbo cestninjenja vseh vozil ter diferenciacijo vozil glede na največjo dovoljeno maso, število osi, emisijski (EURO) razred vozila, vrsto vzmetenja in druge karakteristike.

I. faza projekta: cestninjenje vozil nad 3,5 t z 31.7.2009

II. faza projekta: cestninjenje vozil do 3,5 t s 30.9.2010

Viapan sistem omogoča vzpostavitev in izvedbo cestninjenja vseh vozil ter diferenciacijo vozil glede na največjo dovoljeno maso, število osi, emisijski (EURO) razred vozila, vrsto vzmetenja in druge karakteristike.

18. Sposobnost promotorja zasnovati cenovno učinkovit, fleksibilen, celovit in delujoč sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku; zagotoviti dobavo vseh potrebnih sestavnih delov za celovito delovanje sistema; razviti vse komponente sistema, ki jih trenutno na trgu še ni mogoče dobiti; izvesti sistemsko integracijo vseh komponent sistema v delujoč sistem, ki bo javnemu partnerju na dolgi rok zagotavljal izvajanje cestninjenja na omrežju in za vozila, ki jih bo določil; zagotoviti komunikacijsko omrežje, preko katerega se prenašajo potrebni podatki za delovanje sistema; izvajati naloge v povezavi z distribucijo OBU;

zasnovati cenovno učinkovit, fleksibilen, celovit in delujoč sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku;

zagotoviti dobavo vseh potrebnih sestavnih delov za celovito delovanje sistema;

razviti vse komponente sistema, ki jih trenutno na trgu še ni mogoče dobiti;

izvesti sistemsko integracijo vseh komponent sistema v delujoč sistem, ki bo javnemu partnerju na dolgi rok zagotavljal izvajanje cestninjenja na omrežju in za vozila, ki jih bo določil;

zagotoviti komunikacijsko omrežje, preko katerega se prenašajo potrebni podatki za delovanje sistema;

izvajati naloge v povezavi z distribucijo OBU;

19. ... sposobnost promotorja zagotavljati dolgoročno stabilno delovanje sistema; zagotavljati vse programske in tehnološke nadgradnje sistema; postaviti in organizirati sistem stacionarnih in prenosnih enot za odkrivanje kršitev (“enforcement”); zagotavljati vse potrebne podatke in informacije, v skladu z veljavno zakonodajo javnega partnerja, na podlagi katerih bo javni partner lahko izvajal učinkovit pregon morebitnih kršiteljev; financirati uvedbo sistema v obsegu, ki ga bo v postopku sklenitve javno – zasebnega partnerstva določil javni partner; izvajati strokovno svetovanje javnemu partnerju v času izvajanja pogodbe o javno – zasebnem partnerstvu

zagotavljati dolgoročno stabilno delovanje sistema;

zagotavljati vse programske in tehnološke nadgradnje sistema;

postaviti in organizirati sistem stacionarnih in prenosnih enot za odkrivanje kršitev (“enforcement”);

zagotavljati vse potrebne podatke in informacije, v skladu z veljavno zakonodajo javnega partnerja, na podlagi katerih bo javni partner lahko izvajal učinkovit pregon morebitnih kršiteljev;

financirati uvedbo sistema v obsegu, ki ga bo v postopku sklenitve javno – zasebnega partnerstva določil javni partner;

izvajati strokovno svetovanje javnemu partnerju v času izvajanja pogodbe o javno – zasebnem partnerstvu

20. Viapan: Telargov sistem elektronskega cestninjenja

21. OBU enota v vozilu

22. Osnovne naloge OBU enote določanje pozicije vozila in smeri vožnje s pomočjo GPS sprejemnika; obračun cestnine na enoti na podlagi pozicije vozila in prednaloženih podatkov: zemljevidi, ceniki s cestninskimi segmenti in tarifami, upoštevanje diferenciacije po času, karakteristikah vozila (število osi, emisijski razred) idr.; obojesmerni prenos podatkov od enote do nadzornega/operativnega centra preko GPRS povezave; Telargo OBU enota v vozilu podpira tudi mikrovalovno tehnologijo za krajši doseg, ki temelji na CEN DSRC 5,8 GHz; določitev cestninskega razreda vozila s strani voznika gospodarskega vozila; nadzorovanje ustreznega delovanja OBU enote v vozilu; alarmiranje nadzornega/operativnega centra v primeru nevarnosti; podpora delovanja različnim zunanjim napravam.

določanje pozicije vozila in smeri vožnje s pomočjo GPS sprejemnika;

obračun cestnine na enoti na podlagi pozicije vozila in prednaloženih podatkov: zemljevidi, ceniki s cestninskimi segmenti in tarifami, upoštevanje diferenciacije po času, karakteristikah vozila (število osi, emisijski razred) idr.;

obojesmerni prenos podatkov od enote do nadzornega/operativnega centra preko GPRS povezave; Telargo OBU enota v vozilu podpira tudi mikrovalovno tehnologijo za krajši doseg, ki temelji na CEN DSRC 5,8 GHz;

določitev cestninskega razreda vozila s strani voznika gospodarskega vozila;

nadzorovanje ustreznega delovanja OBU enote v vozilu;

alarmiranje nadzornega/operativnega centra v primeru nevarnosti;

podpora delovanja različnim zunanjim napravam.

23. Osnovne komponente uporabniškega dela OBU

24. Osnovne tehnične specifikacije OBU enote

25. Tehnične specifikacije GPS modula 50 kanalni sprejemnik WAAS/EGNOS sprejema GPS in GALILEO signale »time to first fix« v manj kot 1 sec podpira asistenčni GPS sprejemnik odlikuje izjemna natančnost pozicioniranja: avtonomna ‹ 2,5 m SBAS ‹ 2,0 m podpira NMEA in UBX protokole napajanje: 2,7 -3,6 V industrijski temperaturni razpon delovanja: -40°C +85°C nizka poraba UART in USB izhod vgrajena antena

50 kanalni sprejemnik

WAAS/EGNOS

sprejema GPS in GALILEO signale

»time to first fix« v manj kot 1 sec

podpira asistenčni GPS

sprejemnik odlikuje izjemna natančnost pozicioniranja: avtonomna ‹ 2,5 m

SBAS ‹ 2,0 m

podpira NMEA in UBX protokole

napajanje: 2,7 -3,6 V

industrijski temperaturni razpon delovanja: -40°C +85°C

nizka poraba

UART in USB izhod

vgrajena antena

26. Inercialna navigacija – 3 osni pospeškometer

27. GSM/GPRS modul

28. GSM in GPS antena

29. DSRC modul

30. Montaža OBU enote v vozilu hitra in enostavna namestitev v vozilo; OBU enota nameščena v vozilo na način, da je zagotovljena elektromagnetna kompatibilnost; namestitev enote v vozilo nima nikakršnega vpliva na delovanje vozila. Uporabnik (cestninski zavezanec) lahko izbira med dvema opcijama montaže: namestitev enote opravi voznik; namestitev enote opravi pooblaščena servisna delavnica.

hitra in enostavna namestitev v vozilo;

OBU enota nameščena v vozilo na način, da je zagotovljena elektromagnetna kompatibilnost;

namestitev enote v vozilo nima nikakršnega vpliva na delovanje vozila.

Uporabnik (cestninski zavezanec) lahko izbira med dvema opcijama montaže:

namestitev enote opravi voznik;

namestitev enote opravi pooblaščena servisna delavnica.

31.  

32. Obračun cestnine v OBU enoti

33. Nadgrajevanje in ponastavljanje na daljavo

34.  

35. Gostovanje (“roaming”) pri tujih EETS operaterjih Vir: European Standardisation, MISTER, Minimum Interoperability Specification for Tolling on European Roads, ISO 17575; Expert Group 5 on GNSS technologies for EFC

Vir: European Standardisation, MISTER, Minimum Interoperability Specification for Tolling on European Roads, ISO 17575; Expert Group 5 on GNSS technologies for EFC

36. Infrastruktura za nadzor OBU enot Glavne komponente nadzornega sistema (“enforcementa”): avtomatska identifikacija vozil; avtomatska klasifikacija vozil (načeloma je klasifikacija povezana z identifikacijo vozila, saj že iz baze podatkov o posameznem vozilu dobimo tudi podatek, v kateri cestninski sistem sodi vozilo; vendar pa problem nastane, ko je k vozilu prikopljena še prikolica); procesiranje podatkov; odkrivanje kršiteljev.

Glavne komponente nadzornega sistema (“enforcementa”):

avtomatska identifikacija vozil;

avtomatska klasifikacija vozil (načeloma je klasifikacija povezana z identifikacijo vozila, saj že iz baze podatkov o posameznem vozilu dobimo tudi podatek, v kateri cestninski sistem sodi vozilo; vendar pa problem nastane, ko je k vozilu prikopljena še prikolica);

procesiranje podatkov;

odkrivanje kršiteljev.

37. Nadzorni sistem

38. Fiksni (stacionarni) in mobilni nadzor ter ustrezna programska podpora delovanju sistema: postavitev stacionarne opreme na ključnih točkah cestnega omrežja, ki komunicira z enoto v vozilu in na ta način odkriva morebitne kršitelj; DSRC čitalec prebere DSRC v vozilih, ki jih imajo, ostala vozila preberejo kamere (čitalci registrskih številk); izvajanje mobilnega nadzora in takojšnja zaznava kršiteljev. Infrastruktura za nadzor OBU enot

Fiksni (stacionarni) in mobilni nadzor ter ustrezna programska podpora delovanju sistema:

postavitev stacionarne opreme na ključnih točkah cestnega omrežja, ki komunicira z enoto v vozilu in na ta način odkriva morebitne kršitelj; DSRC čitalec prebere DSRC v vozilih, ki jih imajo, ostala vozila preberejo kamere (čitalci registrskih številk);

izvajanje mobilnega nadzora in takojšnja zaznava kršiteljev.

39. Stacionarna nadzorna enota uporablja naslednje tehnologije za detekcijo kršiteljev: DSRC senzor Avtomatsko klasifikacijo vozil (lasersko zaznavanje oblike vozila in s tem ustrezne klasifikacije ter štetje osi vozila) Avtomatsko identifikacijo vozil (visoko resolucijska kamera; infrardeči iluminator z optičnim filtrom; čitalec registrskih tablic; DSRC čitalec; procesorska enota) Infrastruktura za nadzor OBU enot

Stacionarna nadzorna enota uporablja naslednje tehnologije za detekcijo kršiteljev:

DSRC senzor

Avtomatsko klasifikacijo vozil (lasersko zaznavanje oblike vozila in s tem ustrezne klasifikacije ter štetje osi vozila)

Avtomatsko identifikacijo vozil (visoko resolucijska kamera; infrardeči iluminator z optičnim filtrom; čitalec registrskih tablic; DSRC čitalec; procesorska enota)

40. Infrastruktura za nadzor OBU enot

41. Infrastruktura za nadzor OBU enot

42. Mobilna nadzorna enota: deluje na osnovi računalnika ter čitalca registrskih enot, ki je povezan z operativnim strežnikom in ima dostop do baze podatkov (podatki se izmenjujejo v realnem času preko GPRS) Infrastruktura za nadzor OBU enot

Mobilna nadzorna enota:

deluje na osnovi računalnika ter čitalca registrskih enot, ki je povezan z operativnim strežnikom in ima dostop do baze podatkov (podatki se izmenjujejo v realnem času preko GPRS)

43. Finančna konstrukcija projekta Viapan Javni partner (država) odda projekt vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema na razpisu zasebnemu partnerju. Zasebni partner v celoti nosi stroške vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema. Dolžina koncesijske dobe enaka dobi poplačila finančnih obveznosti po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 50/2004) Za izvajanje storitve elektronskega satelitskega cestninjenja javni partner plačuje zasebnemu partnerju nadomestilo. Za uporabo OBU naprave za cestninjenje uporabnik plača enkratno kavcijo (varščino) v višine produkcijske cene naprave.

Javni partner (država) odda projekt vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema na razpisu zasebnemu partnerju.

Zasebni partner v celoti nosi stroške vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema.

Dolžina koncesijske dobe enaka dobi poplačila finančnih obveznosti po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 50/2004)

Za izvajanje storitve elektronskega satelitskega cestninjenja javni partner plačuje zasebnemu partnerju nadomestilo.

Za uporabo OBU naprave za cestninjenje uporabnik plača enkratno kavcijo (varščino) v višine produkcijske cene naprave.

44. Ocenjena vrednost investicije - predpostavke I. faza projekta (vozila nad 3,5 t): 1.7.2009 II. faza projekta (vozila do 3,5 t): 1.7.2010 Sistem v funkciji do 31.12.2033, ko je glede na veljaven NPIA predvideno poplačilo vseh obveznosti DARS iz naslova financiranja gradnje avtocest Upoštevano zgolj cestninjenje avtocest in hitrih cest, ne pa tudi drugih cest (še ni znana natančna dolžina drugih cestninskih cest), čeprav Viapan sistem to omogoča Obrestna mera: 8 % p.a. Strošek OBU naprave: 119,50 € Življenjska doba OBU naprave: 10 let Za realizacijo I. faze projekta: zagotovitev in distribucija 200.000 OBU Za realizacijo II. faze: zagotovitev in distribucija 1.000.000 OBU Ocenjena letna rast OBU naprav: 2,5 % Mesečni stroški komunikacijske podpore GSM omrežja sistema: 0,40 € po izdani OBU napravi

I. faza projekta (vozila nad 3,5 t): 1.7.2009

II. faza projekta (vozila do 3,5 t): 1.7.2010

Sistem v funkciji do 31.12.2033, ko je glede na veljaven NPIA predvideno poplačilo vseh obveznosti DARS iz naslova financiranja gradnje avtocest

Upoštevano zgolj cestninjenje avtocest in hitrih cest, ne pa tudi drugih cest (še ni znana natančna dolžina drugih cestninskih cest), čeprav Viapan sistem to omogoča

Obrestna mera: 8 % p.a.

Strošek OBU naprave: 119,50 €

Življenjska doba OBU naprave: 10 let

Za realizacijo I. faze projekta: zagotovitev in distribucija 200.000 OBU

Za realizacijo II. faze: zagotovitev in distribucija 1.000.000 OBU

Ocenjena letna rast OBU naprav: 2,5 %

Mesečni stroški komunikacijske podpore GSM omrežja sistema: 0,40 € po izdani OBU napravi

45. ... ocenjena vrednost investicije - predpostavke Operativni stroški zaposlenih za obratovanje sistema na mesec: 144.000 €, realna rast na letni ravni 2 %. Stroški obratovanja sistema na mesec: 150.000 €, realna rast na letni ravni 2 %. Strošek vzpostavitve serverjev (strojna oprema): 609.000 €, življenjska doba 3 leta. Strošek zagotovitve mobilne enote za nadzor uporabe sistema (»enforcement«): 75.000 € za kos (vozilo in oprema). Število mobilnih enot za nadzor (»enforcement«): 30. Strošek vzpostavitve stacionarne naprave za nadzor uporabe sistema (nadzorni portal): 195.000 € za kos. Število nadzornih portalov: 50. Življenjska doba opreme za nadzor uporabe sistema: 7 let. Stroški storitev sistemskega integratorja sistema: 14.000.000 €. Stroški vzdrževanja in nadgradnje programske opreme sistema: 250.000 € mesečno, realna rast stroškov 1 % letno.

Operativni stroški zaposlenih za obratovanje sistema na mesec: 144.000 €, realna rast na letni ravni 2 %.

Stroški obratovanja sistema na mesec: 150.000 €, realna rast na letni ravni 2 %.

Strošek vzpostavitve serverjev (strojna oprema): 609.000 €, življenjska doba 3 leta.

Strošek zagotovitve mobilne enote za nadzor uporabe sistema (»enforcement«): 75.000 € za kos (vozilo in oprema).

Število mobilnih enot za nadzor (»enforcement«): 30.

Strošek vzpostavitve stacionarne naprave za nadzor uporabe sistema (nadzorni portal): 195.000 € za kos.

Število nadzornih portalov: 50.

Življenjska doba opreme za nadzor uporabe sistema: 7 let.

Stroški storitev sistemskega integratorja sistema: 14.000.000 €.

Stroški vzdrževanja in nadgradnje programske opreme sistema: 250.000 € mesečno, realna rast stroškov 1 % letno.

46. Ocenjena vrednost investicije

47. Ocene prilivov - predpostavke Javni partner mesečno plačuje zasebnemu partnerju: fiksno nadomestilo 250.000 €. nadomestilo 1 € po izdanem OBU. variabilni del nadomestila, ki znaša 12 % od vrednosti posredovanih transakcij v sistemu.

Javni partner mesečno plačuje zasebnemu partnerju:

fiksno nadomestilo 250.000 €.

nadomestilo 1 € po izdanem OBU.

variabilni del nadomestila, ki znaša 12 % od vrednosti posredovanih transakcij v sistemu.

48. Predvideni prihodki v življenjski dobi projekta Razlika med ocenjenimi prihodki in stroški projekta (brez stroškov financiranja) znaša 220.530.606 evrov, ali 20,6 % ocenjene investicijske in operativne vrednosti projekta Razlika med ocenjenimi prihodki in stroški projekta, upoštevaje stroške financiranja - presežek prihodkov nad stroški – znaša 90.734.600 evrov, ali 7,5 % vseh ocenjenih stroškov projekta.

Razlika med ocenjenimi prihodki in stroški projekta (brez stroškov financiranja) znaša 220.530.606 evrov, ali 20,6 % ocenjene investicijske in operativne vrednosti projekta

Razlika med ocenjenimi prihodki in stroški projekta, upoštevaje stroške financiranja - presežek prihodkov nad stroški – znaša 90.734.600 evrov, ali 7,5 % vseh ocenjenih stroškov projekta.

49. Točka preloma

50. Delitev tveganja – javni partner Tveganje izklopa obstoječega sistema za določanje pozicije (GPS), kar bi bilo potrebno opredeliti kot višjo silo v smislu, da javni partner zasebnemu partnerju v celoti povrne vložena sredstva v projekt, zasebni partner pa se odpove planiranemu dobičku. Spremembe finančne konstrukcije projekta, če bi bilo potrebno za sprejemanje satelitskega signala za določanje pozicije plačevati uporabnino (npr. če bo Galileo plačljiv sistem), kar pomeni, da bi moral to potencialno finančno breme nase prevzeti javni partner. Tveganje izterjave potrebnih plačil, kar pomeni, da se zasebni partner obvezuje, da bo javnemu partnerju zagotovil vse potrebne podatke, ki so podlaga za izvedbo cestninjenja – torej zaračunavanja cestnine neposrednim uporabnikom. Samo izdajanje računov in izterjava ostane v rokah javnega partnerja. Ta rešitev je tudi v skladu s trenutnim razvojem modela CESARE. Odkrivanje kršitev naj bo tveganje javnega partnerja, saj slednji lahko nastopa v funkciji represivnega organa. Zasebni partner prevzema zgolj tveganje razvoja, izdelave in financiranja opreme za izvajanje odkrivanja kršitev. Izrekanje in izterjava kazni za nespoštovanje predpisov o plačevanju cestnine naj bo tveganje javnega partnerja in tudi njegov diskrecijski prihodek.

Tveganje izklopa obstoječega sistema za določanje pozicije (GPS), kar bi bilo potrebno opredeliti kot višjo silo v smislu, da javni partner zasebnemu partnerju v celoti povrne vložena sredstva v projekt, zasebni partner pa se odpove planiranemu dobičku.

Spremembe finančne konstrukcije projekta, če bi bilo potrebno za sprejemanje satelitskega signala za določanje pozicije plačevati uporabnino (npr. če bo Galileo plačljiv sistem), kar pomeni, da bi moral to potencialno finančno breme nase prevzeti javni partner.

Tveganje izterjave potrebnih plačil, kar pomeni, da se zasebni partner obvezuje, da bo javnemu partnerju zagotovil vse potrebne podatke, ki so podlaga za izvedbo cestninjenja – torej zaračunavanja cestnine neposrednim uporabnikom. Samo izdajanje računov in izterjava ostane v rokah javnega partnerja. Ta rešitev je tudi v skladu s trenutnim razvojem modela CESARE.

Odkrivanje kršitev naj bo tveganje javnega partnerja, saj slednji lahko nastopa v funkciji represivnega organa. Zasebni partner prevzema zgolj tveganje razvoja, izdelave in financiranja opreme za izvajanje odkrivanja kršitev.

Izrekanje in izterjava kazni za nespoštovanje predpisov o plačevanju cestnine naj bo tveganje javnega partnerja in tudi njegov diskrecijski prihodek.

51. Delitev tveganja – zasebni partner Tveganje tehnološke zasnove projekta in njegovega učinkovitega delovanja. Zagotavljanje ustreznih podatkov za izvedbo cestninjenja. Tveganje tehnološkega razvoja in prilaganja novim rešitvam. Tveganje finančnega inženiringa. Tveganje sistemske integracije sistema.

Tveganje tehnološke zasnove projekta in njegovega učinkovitega delovanja.

Zagotavljanje ustreznih podatkov za izvedbo cestninjenja.

Tveganje tehnološkega razvoja in prilaganja novim rešitvam.

Tveganje finančnega inženiringa.

Tveganje sistemske integracije sistema.

52. Časovnica po vladnem “novem akcijskem načrtu” Vir: spletna stran Vlade Republike Slovenije (http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/070724093437D/$file/131v1_46a.doc; http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/Razno/Microsoft_Word_-_nov_akcijski_nacrt_uvedbe_elektronskega_cestnin.pdf)

Vir: spletna stran Vlade Republike Slovenije (http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/070724093437D/$file/131v1_46a.doc; http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/Razno/Microsoft_Word_-_nov_akcijski_nacrt_uvedbe_elektronskega_cestnin.pdf)

53. Časovnica po predlogu za vzpostavitev sistema Viapan

54. Hvala.

Add a comment

Related presentations

Krishna Holidays is a well established Adventure and Tour operating company in Ris...

Learn about Fastport Passport, we offer expedited passport and visa solutions nati...

71A_Slides_Tusrismo

71A_Slides_Tusrismo

November 10, 2014

Slides sobre Turismo e Intercâmbio

Casa Batlló

Casa Batlló

June 3, 2009

Aircraft leasing is an important decision and before making such an important purc...

Private jets can be hired by companies and individuals to travel in jets in a more...

Related pages

ETSI - Electronic Fee Collection

ETSI Electronic Fee Collection ... proposes to introduce the European Electronic Toll ... that makes it mandatory for fee collection systems to ...
Read more

Electronic toll collection - Wikipedia, the free encyclopedia

Electronic toll collection ... satellite positioning, ... Electronic toll collection systems rely on four major components: ...
Read more

Toll Collection Technology and Best Practices (0-5217-P1)

Electronic toll collection requires several components in ... the electronic toll system would ... Figure 3.2 The Galileo Satellite system for Global ...
Read more

LKW-MAUT Electronic Toll Collection System for - Road ...

The new toll system, called LKW-MAUT, ... LKW-MAUT Electronic Toll Collection System for, ... to work with the new Galileo satellite system for ...
Read more

Intelligent transport systems - Electronic Pricing and ...

Intelligent transport systems Electronic ... Electronic Fee Collection (EFC) systems can offer the ... of electronic road toll systems in ...
Read more

Electronic Toll Collection and Road User Charging ...

... of the satellite-based toll system by the ... electronic road-toll collection system, ... Toll Collection and Road User Charging ...
Read more

Tolling system and roads - Družba za avtoceste v ...

With the Decree on toll roads and ... of payment of toll on the Slovenian toll roads. ... an electronic toll collection system in the free ...
Read more

Toll - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.

Return of the electronic medias: Toll in other ... learn all about toll collection on the Slovenian ... tolling systems and toll roads in ...
Read more

Tolplan - Toll Road Management, Engineering and Consulting ...

... non-stop electronic toll collection ... a countrywide toll customer and management system. ... Toll collection equipment and toll management ...
Read more