Časopis Krscanskih demokratov september2015

50 %
50 %
Information about Časopis Krscanskih demokratov september2015

Published on September 26, 2015

Author: dragoweinhandl

Source: slideshare.net

1. 1 KRŠČANSKI DEMOKRAT. PRIPRAVLJENI NA ZDRAVSTVENO REFORMO PET UKREPOV ZA NIŽJE DAVKE Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, september 2015, št.3 NSi PRAZNUJE 15. ROJSTNI DAN dr. Janez ŠUŠTERŠIČ INTERVJU: NSi ima stabilnost in sposobnost prevzeti vodenje vlade.

2. 2KRŠČANSKI DEMOKRAT NOVI ČLANI = NOVA MOČ Novo Slovenijo – krščanske demokrate sestavlja 10 tisoč članic in članov, ki že 15 let soustvarjamo in gradimo krščansko demokracijo v Sloveniji. Skupaj smo bili v dobrih in slabih časih. Skupaj imamo cilj boljšo in drugačno Slovenijo, na katero bomo spet ponosni. Večja kot bo naša družina, večja bo naša moč ter hitreje in močneje bomo na cilju. Povabimo v našo skupno družino naše družinske člane, sorodnike, prijatelje in znance. Vsak, ki z nami deli naše vrednote, je dobrodošel med nami. Skupaj lahko dosežemo veliko! Podpisano pristopnico pošljite na naslov NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana ali skenirano po elektronski pošti tajnistvo@nsi.si. Pridruži se nam!

3. 3 4 5 6 7 8 9 10 14 16 17 18 19 NSI PRAZNUJE 15 LET ZDRSI ZUNANJEGA MINISTRA ZDRAVSTVENA REFORMA ZAKON O PRIKRITIH GROBIŠČIH UKREPI ZA NIŽJE DAVKE RAZMERE V GOSPODARSTVU INTERVJU: JANEZ ŠUŠTERŠIČ ZGODILO SE JE NAŠ ŽUPAN IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA ZDRAVKO LUKETIČ NAGRADNA KRIŽANKA nova slovenija Krščanski demokrati KAZALO UVODNIK Odgovorna jesen. Pred vami je tretja številka našega časopisa »Krščanski demokrat«, ki je naletel na lep odziv med našimi člani in simpatizerji. Tudi na ta način se trudimo, da boste bolje obveščeni o delu in aktivnostih stranke ter njenih predstavnikov. Nova Slovenija je 4. avgusta praznovala 15. rojstni dan. Zaradi počitniških dni smo praznovanje obletnice prestavili na začetek septembra. Pripravili smo malce drugačno prireditev in se zbrali v Železniškem muzeju v Ljubljani ter z govorom, sporočili, glasbo in filmom proslavili našo obletnico. V ta namen je bil izdelan z lastnimi močmi poseben film o zgodovini in razvoju naše stranke čez vseh petnajst let. Pred poletjem smo začeli veliko vsebinsko akcijo z naslovom »Ukrepi za nižje davke«, ki vam jo predstavljamo na naslednjih straneh. Kot stranka, ki je odprta za dialog z vsemi, smo ukrepe predstavili na posebni spletni strani, kjer lahko dodatne ukrepe oziroma dopolnila k ukrepom predlagate vsi. V preteklih tednih je vodstvo stranke na srečanjih predstavilo ukrepe tudi različnim gospodarskim, delodajalskim, menedžerskim in sindikalnim organizacijam. Po koncu javne razprave bomo ukrepe zapisali v obliki zakonov, ki jih bomo vložili v parlamentarno proceduro, obenem pa jih bomo predstavili tudi članom Vlade RS. Prvemu projektu pa že sledi drugi projekt »zdravstvena reforma«. Strokovni odbor NSi za zdravje je pripravil odlična izhodišča za razpravo na to res veliko in potrebno temo. Področje zdravja se dotika vsakega izmed nas in pomembno je, da ima naša stranka zanj odgovore. NSi ni opozicijska stranka, ki bi zgolj kritizirala vlado. Smo stranka, ki močno dela na vsebinskih vprašanjih in predlaga konkretne ukrepe, zakone in reforme. To spoznava vse več ljudi, kar se tudi odraža na javnomnenjskih raziskavah. Samo trdo delo in vztrajanje se na koncu poplača. Vrhunec letošnjega leta za NSi bo 9. kongres stranke, ki bo predvsem vsebinske narave. Ključni temi bosta nižji davki in zdravje. Kongres NSi je odprte narave, na katerem je dobrodošel prav vsak član ali simpatizer. Naslednja številka bo pred vami v prazničnem mesecu decembru. Robert Ilc glavni tajnik Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratov Izdaja: Glavno tajništvo NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik Oblikovanje: Andrej Cimperšek Naslovna fotografija: Jernej Prelac Naklada: 9400 izvodov, Ljubljana, september 2015 Tisk: Tiskarna Januš, Miran Januš s.p.

4. 4KRŠČANSKI DEMOKRAT Nova Slovenija je pred petnajstimi leti nastala iz potrebe in nujnosti, da v Sloveniji ohranimo krščansko demokracijo, ki izvira iz vrednot, iz katerih je vzklila tudi združena in demokratična Evropa. To so vrednote, ki nam narekujejo pravičnost, poštenost, solidarnost, miroljubnost, sodelovanje, medsebojno spoštovanje in odgovorno ravnanje. Evropska unija z uresničitvijo in spoštovanjem teh vrednot predstavlja prostor, ki zagotavlja svobodo, spoštovanje in upoštevanje slehernega človeka, ne glede na njegovo narodno, rasno ali politično pripadnost, ne glede na spol ali premoženjsko stanje. Tudi zato je Evropska unija postala najbolj zaželeni cilj mnogih ljudi, ki iščejo varno zatočišče in boljše življenje. Ob valu številnih beguncev in migrantov v nekatere države EU, pa je stara celina danes tudi na veliki preizkušnji. Na eni strani se pojavlja vprašanje (ne) varnosti ob nenadzorovanem prestopu meja EU, po drugi strani pa je jasno, da se je v primeru humanitarne begunske krize potrebno odzvati solidarno, človekoljubno in predvsem hitro. Upam in verjamem, da Slovenci to zmoremo, saj smo ob naravnih katastrofah in drugih nesrečah soljudi to že večkrat dokazali. A le s humanitarno pomočjo in solidarnim sprejemom nekaj sto beguncev tega problema, ki je zlasti na Bližnjem vzhodu nastal kot posledica diktatorskih režimov, terorizma in terorja t. i. Islamske držav, ne bomo rešili. Za dolgoročno rešitev bodo morali evropski in ostali svetovni voditelji najti skupen jezik in izredne razmere rešiti s končanjem vojnih žarišč zlasti na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Krščanski demokrati se bomo po svojih močeh potrudili, da bi pri reševanju begunske krize in drugih problemov našli rešitve, ki bodo po meri današnjega časa in človeka. Naše vodilo pri tem so vrednote krščanske demokracije, ki v središče postavljajo spoštovanje človeka od spočetja do naravne smrti, spoštovanje Stvarstva ter odgovorno ravnanje z naravo in dobrinami tega sveta. Našo politiko uresničujemo na podlagi iskanja dobrega in ne na podlagi sovraštva, delitev in laži. Zlasti v Sloveniji, ki se še vedno ni povsem osvobodila spon preteklosti, ideoloških delitev in manipuliranja s strani različnih ljudi in interesnih skupin, je to pogosto težka naloga. Dejstvo je, da ideološke razprave pri ljudeh spodbujajo močne čustvene reakcije, in da je posledično ljudi tako najlažje nagovarjati in jih nemalokrat zlorabljati tudi za ohranitev ali pridobitev oblasti. Večkrat ponovljena laž tako dobi status »resnice«, ki zavede tudi najbolj iskrene in poštene ljudi. Do sedaj je bila v Sloveniji ideologija glavno vodilo, po katerem smo razvrščali stranke v leve in desne, v komunistične in protikomunistične. Takšna delitev, na žalost, še danes ustreza tako nekaterim politikom na levi kot nekaterim na desni. A to ne bi smelo biti poslanstvo delovanja v politiki, zato se v Novi Sloveniji tajšnih »igric« ne bomo igrali. Delovali bomo odgovorno in konstruktivno, ker si želimo boljšo in pravičnejšo Slovenijo. Ob tem se veselimo spodbudnih besed mnogih uglednih ljudi, gospodarstvenikov in strokovnjakov, ki verjamejo v naše delo in prav v NSi vidijo resno in pošteno stranko, ki Sloveniji prinaša upanje. V NSi smo v letošnjo jesen vstopili z akcijo »ZA nižje davke«, s katero želimo predstaviti konkretne predloge za nižje davke in prispevke ter tako gospodarstvu, ki predstavlja temelj države blaginje, dati pravo podporo. Prav tako pripravljamo temelje za zdravstveno reformo, ki je s strani vlade ni od nikoder. Pri vseh teh projektih v NSi seveda nimamo težav sodelovati z vsakim, ki ima dobre namene in predloge v korist vseh državljanov. Za konstruktivno delovanje ni potrebno sklepati velikih koalicij in izločevati vseh ostalih akterjev. Kdor želi delovati konstruktivno in dobronamerno, to lahko stori v koaliciji ali v opoziciji. Ob 15. obletnici delovanja naše stranke bi vam rada iskreno čestitala in se zahvalila vsem članicam in članom ter funkcionarjem, ki verjamete v NSi in s svojim delom, poštenostjo, odgovornostjo in vero dajete zgled, da je krščanska demokracija pravi odgovor na preštevilne izzive sodobnega časa. Bog vas živi in Bog živi našo lepo Slovenijo! Ljudmila Novak predsednica NSi AKTUALNO NSi praznuje 15 let delovanja

5. 5 AKTUALNO Položaj kmeta na našem območju nikoli ni bil lahek, saj je kmetovanje oteženo zaradi naravnih klimatskih pogojev. Temu se je pridružila še nedavna naravna katastrofa žledoloma. Gozd, ki je stoletja veljal za kmetovo banko, se sedaj sesuva, cena lesa je zelo nizka, pa še prodati ga ne more. Poleg padca mlečnih kvot in posledično padanja cen mleka, se kmetje srečujejo tudi s padcem cen za krompir, zelenjavo in sadje. Kje bo kmet v prihodnje jemal, ni znano nikomur. Prepričana pa sem, da bo preživel, ker je od nekdaj navajen na skromno in garaško življenje. Sama pa ob vsem tem čutim in se zavedam odgovornosti, dasezvsomočjozavzamemzapoložajkmeta,šeposebno, ko bo ponovno govora o novih davkih, katastrskem dohodku ali nepremičninskemu davku. Kmetu se višjih obremenitev v prihodnje ne sme naložiti, ker mu praktično ni ostalo nobenih rezerv. Iva Dimic podpredsednica NSi Verjetno ste sami že opazili, kaj se dogaja z našimi gozdovi. Škoda, ki jo je povzročil žledolom, je bila, kot kaže sedaj, samo začetek izginjanja smreke pa tudi jelke na našem širšem področju. Kot predsednico Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v DZ me skrbi izjemen porast podlubnikov in seveda škode, ki jo povzroča tak porast. Zato sem od vlade zahtevala poročilo o stanju in sanaciji gozdov, prizadetih zaradi razmnožitve podlubnikov. V začetku septembra smo v državnem zboru, na matičnem odboru, opravili širšo razpravo o stanju v slovenskih gozdovih in sprejeli sklep, da nas ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odslej redno obvešča o stanju in sanaciji škode zaradi podlubnikov. Stanje na tem področju je namreč resno in zaskrbljujoče. Po žledolomu smo v preteklem letu imeli srečo, ker je bilo veliko dežja, ki je ovirala razmnoževanje podlubnikov. Letošnje leto pa so vremenske razmere s suhimi in toplimi dnevi ponudile idealne pogoje za širjenje lesnih škodljivcev. Kot predsednica odbora za kmetijstvo sem zato pozvala resorno ministrstvo, da nemudoma pripravi in predstavi načrt sanacije poškodovanih gozdov, predvsem načrte zasaditve po posamičnih območjih. Morda ni odveč na tem mestu ponoviti informacijo, da za posek napadenega drevja ni potrebno predhodno pridobiti dovoljenja za posek, ampak se sanitarna sečnja opravi nemudoma, zatem pa o opravljeni sečnji obvesti revirnega gozdarja. Upokojenski prvak, ki ima plačo šefa slovenske diplomacije, je odgovoren za niz diplomatskih spodrsljajev, ki ponovno spravljajo v slabo voljo slovenske državljane in davkoplačevalce. Pomanjkanje strategije, kako reagirati in nevtralizirati posledice, ki jih je povzročila natančno načrtovana mednarodna vohunska afera, je dokaz izjemno slabe kondicije šefa slovenske diplomacije. Števec spodrsljajev Karla Erjavca se je v letošnjem polletju vrtel na visokih obratih. Poročila nadzornikov za nekatera diplomatsko-konzularna predstavništva so zaskrbljujoča. Šef diplomacije pa, namesto da bi odločno ukrepal, pometa težave pod preprogo. Vse več je signalov, da Mladike enostavno ne obvladuje več. NSi je bila oster nasprotnik arbitražnega sporazuma (AS) med Vlado RS in Vlado RH. A kot stranka krščanskih demokratov demokratično izraženo voljo ljudstva na referendumu AS priznavamo kot mednarodno pogodbo. K temu pa dodajamo naše pričakovanje: pacta sunt servanda (dogovore je treba spoštovati). AS je mednarodna pogodba, ki natančno definira tudi naloge arbitražnega tribunala. Po mednarodni prisluškovalni aferi, ki je morda bila spodbujena tudi z blebetanjem upokojenskega prvaka na eni od lokalnih TV- postaj, je ta trenutek pomembno, da arbitražno sodišče nadaljuje s postopkom in konča svoj mandat tako, kot je določen v AS. Slovenija zaupa v integriteto, neodvisnost in nepristranskost članov sodišča in postopka. Kljub temu pa je čas, da premier Miro Cerar presodi, ali Slovenija s Karlom Erjavcem kot zunanjim ministrom pridobiva ali izgublja. Jožef Horvat podpredsednik NSi Miro Cerar naj presodi, ali Slovenija s Karlom Erjavcem pridobiva ali izgublja. Kmetu se višjih obremenitev v prihodnje ne sme naložiti. Kmetom ne smemo naložiti višjih obremenitev Diplomatski faux pas * - Diplomatski spodrsljaj *

6. 6KRŠČANSKI DEMOKRAT AKTUALNO Zadnje čase se resnično zdi, da je v slovenskem zdravstvu vse obrnjeno na glavo. Afera na afero, državljani pa posledično izgubljamo zaupanje v zdravstveni sistem, ki očitno ne deluje. Imamo odlične in svetovno uveljavljene zdravnike, požrtvovalne medicinske sestre ter drugo zdravstveno osebje, toda sistem je podoben gnilemu jabolku, ki ga je potrebno vreči stran, saj ni več okusno. Sistem je torej treba zamenjati in rešitev je le korenita zdravstvena reforma ter popolna sprememba smeri. Smo pripravljeni? Zdravstvo kot sistem mora biti prilagojen potrebam ljudi, česar v Sloveniji nimamo. Kakšen je namreč zdravstveni sistem, da zbiramo zamaške za zdravljenje naših otrok, in da prirejamo dobrodelne akcije za operacije v tujini? Kakšno je to zdravstvo, da čakalne dobe že za manjše posege znašajo več let? Žal ne moremo govoriti, da imamo v Sloveniji človeka vreden zdravstveni sistem, čeprav bi ga morali imeti. Pripravljeni na spremembe v zdravstvu Če želimo, da bo zdravstveni sistem v Sloveniji boljši, moramoodpravitivseanomalijetergatemeljitoreformirati. Zgoljkozmetičnipopravkinebododovolj.Izražambojazen, da zdajšnja ministrica Milojka Kolar Celarc z ekipo tej nalogi ni kos, saj jo obkroža preveč tistih, ki si sprememb v zdravstvu ne želijo. Postopki se namreč odvijajo prepočasi, predvsem pa v napačno smer. Za zdravstveno reformo je potrebna tudi politična volja. Še vsak zdravstveni minister jo je obljubil, a je ni mogel izpeljati, ker ni imel dovolj močnega političnega zaledja. V Novi Sloveniji smo pripravljeni prevzeti odgovornost in v naslednjih dneh bomo tudi javnosti predstavili celovito reformo zdravstvenega sistema. Zavedamo se vseh posledic,tudipolitičnih,sajgrezavsebino,kinipopulistična, je pa nadvse potrebna. Krščanski demokrati nismo poslani, da delamo to, kar je všečno, ampak to, kar je potrebno. Izhodišče za pripravo zdravstvene reforme je človek, ter preventivno in kurativno zdravljenje. Zdravstveni sistem mora biti prilagojen človekovim potrebam. Reforma, ki jo pripravljamo predvideva odpravo čakalnih dob in vrst, izkoreninjenje korupcije in klientelizma, večjo preglednost, nižje cene storitev itd.. Stremimo v smer, da bomo v Sloveniji kakovostno ozdravili čim več pacientov. Da bomo to izpolnili, pa moramo tudi v zdravstvu uveljaviti načela socialno – tržnega gospodarstva in vzpostaviti več konkurenčnosti na vsaj treh področjih: 1. med ponudniki zdravstvenih storitev; 2. med ponudniki obveznega zdravstvenega zavarovanja; 3. Med ponudniki dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Konkurenčnost namreč niža cene storitev, hkrati pa izboljšuje njihovo kakovost. Eden ključnih problemov zdajšnjega sistema je zagotovo monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri obveznem zdravstvenem zavarovanju. Prav zato je treba ZZZS temeljito preoblikovati. Če bi več zavarovalnic lahko ponujalo obvezno zavarovanje, bi bile cene storitev nižje, zdravstvena blagajna pa bolj polna, s čimer bi zagotovili tudi transparentnost delovanja. Odgovori na vprašanje, kako zagotoviti zdravstveni sistem, ki bo človeka vreden, torej so in bodo v naslednjih dneh potrkali na vrata odločevalcev. Potrebno bo zaupanje v spremembo, da se poslovimo od planskega gospodarjenja v zdravstvu. Smo na to pripravljeni? Smo dovolj drzni, da se poslovimo od starih vzorcev in zgledov? V Novi Sloveniji smo! Jernej Vrtovec poslanec NSi Izhodišče za pripravo zdravstvene reforme je človek, ter preventivno in kurativno zdravljenje.

7. 7 AKTUALNO Državni zbor je na julijski seji s 44 glasovi za in 19 proti sprejel zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je vložila NSi. Zakon je poleg nekaterih posameznih poslancev podprla največja vladna stranka SMC, medtem ko se je SDS glasovanja vzdržala. Zakon je začel veljati 8. avgusta. Novi zakon vladi nalaga, da za vodenje aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč, določenih v tem zakonu in tudi v zakonu o vojnih grobiščih, imenuje vladno komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč, in sicer v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Do njenega imenovanja bo s svojim delom nadaljevala obstoječa vladna komisija, ki je bila imenovana januarja 2013. Koliko sredstev bo za izvajanje nalog iz novega zakona namenjenih v državnem proračunu, še ni povsem znano. Se je pa predsednica NSi Ljudmila Novak s člani komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki podpirajo novi zakon, sestala s premierjem Mirom Cerarjem, ki je obljubil, da bo vlada za izvajanje zakona zagotovila ustrezna sredstva. »Če se nam smilijo žrtve, begunci in NSi uspela zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev že v veljavi vse to, kar se po svetu dogaja, potem je prav, da se nam smilijo, da imamo sočustvovanje, in da želimo urediti to problematiko tudi v Sloveniji,« je v eni od izjav na to temo dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. “Nedopustno je, da nekatere koalicijske stranke, ki so glasovale za prodajo Telekoma Slovenije, zdaj tej nasprotujejo, s čimer Sloveniji povzročajo veliko škodo in zmanjšujejo kredibilnost vlade in države ter odganjajo potencialne vlagatelje,” menimo v NSi. SDH naj ponovi prodajni postopek V NSi pričakujemo, da bo Slovenski državni holding (SDH) nemudoma ponovil postopek prodaje Telekoma Slovenije, če se bo zanj pokazal interes, saj dlje kot bo država kot večinska lastnica Telekoma čakala s prodajo, manjša bo njegova vrednost. Verjamemo, da je ob takojšnji obnovitvi prodajnega postopka Telekom Slovenije možno prodati še letos, saj podjetje nujno potrebuje odgovorne lastnike, ki bodo znali vlagati v razvoj. Naloga države ni, da ima v lasti podjetja, ampak da ustvarja dobre pogoje za podjetništvo in delovna mesta. SDH naj bi sicer po nekaterih neuradnih informacijah jeseni ponovil prodajni postopek Telekoma Slovenije. Zanj naj bi se domnevno poleg Telekoma Austria zanimal tudi ameriški investicijski sklad Apollo. Slednji je nedavno postal lastnik druge največje slovenske banke NKBM. Britanski investicijski sklad Cinven kot edini ponudnik za nakup 72,75-odsotnega deleža Telekoma Slovenije je poleti odstopil od pogajanj za zaključek prodajnega postopka. S tem se je izjalovil še en poskus prodaje največjega državnega telekomunikacijskega podjetja. “V NSi obžalujemo, da je tudi tokratni prodajni postopek Telekoma Slovenije padel v vodo. Prepričani smo, da odgovornost za to nosijo predvsem tiste vladne stranke in posamezniki, ki imajo v Telekomu Slovenije svoje bankomate. Škandalozno je, da se je vrednost Telekoma Slovenije samo letos zaradi neusklajenosti koalicije in nezakonitega delovanja razrešenega ministra Janka Vebra znižala za več kot 250 milijonov evrov. Na ta način smo bili oškodovani vsi davkoplačevalci,” je NSi zapisala v odzivu. Skupina Telekom Slovenije je v letošnjem prvem polletju ustvarila 364,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Uprava Telekoma bo zaradi racionalizacije stroškov do leta 2018 na ravni skupine odpustila 800 zaposlenih, pri čemer bo letos odpuščenih 230, prihodnje leto pa še 225 zaposlenih. To je še en dokaz več, da podjetje v državni lasti nima velikih možnosti za nadaljnji razvoj. Telekom slovenije ostaja državni, prihodki pa upadajo

8. 8KRŠČANSKI DEMOKRAT AKTUALNO V NSi smo predstavili paket ukrepov za nižje davke. Razbremeniti želimo najšibkejše z minimalno plačo, srednji dohodkovni razred, visokokvalificirane ljudi in male podjetnike. Gre za celovite ukrepe, ki prinašajo občutne razbremenitve namesto skromnih in nepomembnih popravkov. Samo koreniti in pogumni ukrepi so lahko znak za gospodarstvo in ljudi, da se okolje v Sloveniji spreminja, in da ima smisel namesto o selitvi iz države razmišljati o vlaganju v svoje znanje, gospodarsko dejavnost in delovna mesta. V naših ukrepih predlagamo, da bi bilo 3.300 evrov prihodka na letni ravni neobdavčenega. V primeru minimalne plače tako ne bi bilo več potrebno plačati prispevkov za del minimalne plače (275 evrov), kar konkretno pomeni, da bi delavci z minimalno plačo dobili 50 evrov višjo plačo vsak mesec, kar na letni ravni nanese eno dodatno plačo. Predlagamo tudi razbremenitev srednjega dohodkovnega razreda, in sicer tako, da bi spremenili vstopne prage v posamezni dohodninski razred. Danes padete v 41% dohodninski razred že, če zaslužite nekaj več kot tisoč evrov na mesec. To mejo bi pomaknili na 1.350 evrov, kar pomeni, da bi bila večina tistih s povprečno plačo še vedno v 27% dohodninskem razredu. Predlagamo tudi spremembo obdavčitve božičnice. Danes je božičnica pretirano obdavčena, zato se delodajalci ne odločajo zanjo. Želimo, da bi za božičnico veljala enaka obdavčitev kot za regres. Če vam delodajalec danes izplača 700 evrov božičnice, dobite na vaš račun le 458 evrov. Po našem predlogu bi dobili 588 evrov. Predlagamo še številne ukrepe, ki bi razbremenili mala in mikropodjetja ter tako pomagali ustvariti nova delovna mesta. Zavedamo se, da podjetniki v začetku potrebujejo denar za razvoj svoje dejavnosti in produktov. Razvoj dejavnosti in produktov pomeni boljšo prodajo, ta pa posledično pomeni več delovnih mest, kar je naš ključni cilj. Prav nova delovna mesta so najboljša socialna politika. Ob koncu je potrebno odgovoriti še na ključno vprašanje; koliko bo znižanje davkov stalo državo. Za državni proračun naši ukrepi pomenijo 600 milijonov evrov izpada, ki bi bil ga nadomestili na naslednji način: 1. Zaradi večjih prihodkov državljanov se bo več nateklo v proračun prek dohodnine. 2. Zaradi večjih prihodkov državljanov se bo povečala potrošnja, kar pomeni, da se bo več nateklo prek DDV-ja. 3. Zaradi izboljšanja gospodarske situacije računamo, da bi delo dobilo (zmanjšanje brezposlenosti) 20 tisoč državljanov, Za nižje davke – gospodarsko rast naj čutijo vsi državljani kar spet pomeni več prilivov v državne blagajne. Vse tri točke skupaj znesejo okoli 600 milijonov evrov, kar pomeni, da gre lahko za proračunsko nevtralno operacijo. Predlagane razbremenitve so dovolj velikopotezne, da bi prinesle odločilne spremembe v poslovnem okolju in življenjski standard ljudi. mag. Matej Tonin vodja poslanske skupine NSi Razbremenitve so dovolj velikopotezne, da bi prinesle odločilne spremembe v poslovnem okolju.

9. 9 AKTUALNO “Vrnimo slovenskemu gospodarstvu konkurenčnost” je vodilo gospodarskega programa Nove Slovenije. S kampanjo za nižje davke dajemo svežo pobudo za uresničevanje svoje gospodarske politike. Rahlo gospodarsko rast moramo brez odlašanja izkoristiti za izvedbo nujnih ukrepov in omejevanje birokracije. Nižji davki povečujejo konkurenčnost in spodbujajo gospodarsko rast. Poleg reform, katerih nosilec bi morala biti predvsem državna administracija (pokojninska, zdravstvena), so nujne spremembe tudi v gospodarstvu. Nastajajoča industrija četrte generacije spreminja industrijo. Pričakovati je izjemno fleksibilnost novih industrijskih enot ter lokalizacijo proizvodnje, največja dodana vrednost pa se seli v oblikovanje, načrtovanje in programsko opremo. Že danes tehnologija tridimenzionalnega tiska omogoča to, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo. Da bi lahko sledili spremembam, moramo vlagati v razvoj in sposobne ljudi. Najboljši študenti bi morali imeti možnost, da program opravijo čim hitreje, ne pa da leta in leta sedijo v predavalnicah, trošijo svoj dragoceni čas in naš denar. Zaslužek dobrih inženirjev naj bo boljši kot v sosednjih deželah in ne prekomerno obdavčen, če želimo talente zadržati doma. Pet ukrepov za nižje davke je pobuda, ki rešuje te izzive, podprta je z dejstvi in izpeljali jo bomo ne glede na to, da smo v opoziciji. Trdno verjamemo v moč argumentov in v zastavljene cilje. Seveda sledi vedno zimzeleno vprašanje: kako bomo ob manj pobranih davkih nadomestili izpad v državni blagajni? Odgovor je prav tako znan in jasen – treba bo zmanjšati stroške in povečati prihodke. Tako kot se mora gospodarstvo prilagajati razmeram na trgu in tekmovati s svetovno konkurenco, mora temu slediti tudi državni aparat. Od začetka krize se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za nekaj deset tisoč. Medtem se je število zaposlenih v javni upravi povečalo, a kakovost storitev se zaradi tega ni kaj prida izboljšala. Pričakovati je nasprotovanje nekaterih skupin in grožnje, kako bo zdaj z manj socialne pomoči, zdravstva, pokojnin, ... Toda bodimo stvarni. Ukinimo nepregledno število agencij in na državni proračun vezane izvajalce takšnih in drugačnih nepotrebnih storitev. Tudi državni uslužbenci bodo morali postati učinkovitejši in organizirani ter z manj viri narediti več. Afera z arbitražo je razkrila, kakšne uradnike imamo na najpomembnejših položajih. In da bo mera polna, izvemo, da akterji afere ostajajo še naprej v službi. Na drugi strani “učinkoviti” uslužbenci finančne uprave Zakaj spremembe v gospodarstvu Pet ukrepov za nižje davke je pobuda, ki rešuje izzive, podprta je z dejstvi in izpeljali jo bomo ne glede na to, da smo v opoziciji. zapečatijo pekarno, cvetličarno, frizerski salon ali kar celo tovarno. Torej postavijo na cesto ljudi ali pa jih iz dohodkovne strani proračuna prestavijo na odhodkovno. Morda so omenjeni res kršili kakšen zakon ali pravilnik (lahko, da so imeli v blagajni bizarnih 20 evrov preveč), vendar če primerjamo težo in posledice arbitražne afere z ravnanjem malih podjetnikov in njim naloženih kazni, se razgali boleče nesorazmerje. Zato potrebujemo zdravo, konkurenčno in inovativno gospodarstvo, potrebujemo pa tudi dobre, marljive in odgovorne javne uslužbence, ki se zavedajo svojega poslanstva. To je služiti sodržavljanom in gospodarstvu. Zaradi predolgega odlašanja s spremembami je Slovenija postala nekonkurenčna in zaradi počasne in neučinkovite administracije tudi popolnoma nezanimiva za investitorje. A kot povedano – brez investicij ne bo ne gospodarske rasti,nedelovnihmest,nezadostnihprihodkovvproračun. In spet smo na začetku, torej pri davkih in nujnih reformah. Začnimo tam, kjer bomo dosegli največ. Pavel Reberc predsednik Gospodarskega kluba NSi Tudi državni uslužbenci bodo morali postati učinkovitejši in organizirani, ter z manj viri narediti več.

10. 10KRŠČANSKI DEMOKRAT INTERVJU dr. Janez ŠUŠTERŠIČ Dr. Janez Šušteršič se je rodil 29. decembra 1966 v Ljubljani. Ekonomijo je študiral na Univerzi v Ljubljani, kjer je pridobil doktorat iz politične ekonomije tranzicije. Bil je tudi gostujoči študent na Univerzi v Zürichu. Med leti 2001 in 2007 je bil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Od leta 2005 do leta 2007 je bil podpredsednik Odbora za ekonomsko politiko pri Svetu EU v sestavi finančnih ministrov (Ecofin), leta 2012 pa je postal finančni minister Vlade Republike Slovenije. Zdaj svetuje vladam v jugovzhodni Evropi. Z njim smo se pogovarjali o gospodarskih razmerah, politični prihodnosti in NSi. NSi ima stabilnost in sposobnost prevzeti vodenje vlade. 10KRŠČANSKI DEMOKRAT

11. 11 INTERVJU NSi je junija predstavila pet ukrepov za nižje davke, ki so namenjeni razbremenitvi gospodarstva in srednjega razreda. Kako kot nekdanji finančni minister in ekonomist vidite te ukrepe? To so zelo pomembni ukrepi. V Sloveniji je predvsem delo preveč obdavčeno, pretekli ukrepi pa so bili pogosto namenjeni zgolj tistim, ki zaslužijo najmanj. Ukrepi NSi so namenjeni vsem ljudem. To so ukrepi, za katere moraš imeti kot finančni minister nekaj poguma, saj je težko vse speljati naenkrat, vendar z dobrim dialogom se lahko postopoma vsi uveljavijo. To so ukrepi, ki so nujni za gospodarstvo, čeprav pomenijo pritisk na proračun. Zelo sem vesel, ker se je NSi odločila predlagati takšne ukrepe, in da sem bil eden tistih, ki so pri pripravi ukrepov NSi strokovno pomagali. Eden od ukrepov NSi je širitev razredov in ukinitev najvišje mejne stopnje pri dohodnini. Na kakšen način bi ta ukrep razbremenil tiste, ki zaslužijo na mesec eno ali dve povprečni plači? Pomembno je, da se meja srednjega dohodninskega razreda razširi. Najvišja 50-odstotna stopnja je bila uvedena kot začasni ukrep v času, ko sem bil finančni minister in smo morali sindikatom v pogajanjih nekaj ponuditi, da smo na drugih področjih lahko sprejeli varčevalne ukrepe. Jasno pa je, da je ta stopnja previsoka, in da zajame zelo malo ljudi. V proračun zaradi tega ukrepa, ki je nepotreben, ne pride nič. Srednjemu razredu, torej ljudem v gospodarstvu z nekoliko boljšimi delovnimi mesti, pa država ogromno pobere. In takšni ljudje zdaj vidijo, da bi z enako plačo v Avstriji odnesli domov bistveno več denarja, zato razmišljajo o selitvi v tujino. Enako velja za delodajalce. Če ne moreš dobrih ljudi dobro plačati, ker je strošek prevelik, imaš nezadovoljne ljudi, ki začnejo odhajati. Ukrep širitve dohodninskih razredov bi bil signal države ljudem, da ima do njih pozitiven odnos. Z omejitvijo obveznosti plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje bi NSi dvignila tudi minimalno plačo. V čem se predlog NSi za dvig minimalne plače razlikuje od predloga sindikatov? To je popolnoma nov predlog v Sloveniji. Če imamo pri dohodnini splošno olajšavo, zakaj ne bi potem tudi pri prispevkih priznali nekega minimalnega zneska dohodka, od katerega jih ne bi bilo treba plačevati? Ljudje z najnižjimi dohodkisopogostozaposlenivtakoimenovanihprekarnih poklicih oziroma opravljajo priložnostna dela, prispevke pa plačujejo po zelo različnih stopnjah glede na vrsto dela, kar je absurdno. Če bi v tem primeru postavili spodnjo mejo, do katere prispevkov ne bi bilo potrebno plačevati, bi se dvignili neto dohodki tistim, ki zaslužijo najmanj. Kako naj se s težavo prekarnih zaposlitev spopade finančni minister Mramor in kaj je razlog, da je vedno več zaposlitev prek s.p.? Svet se spreminja, z njim pa tudi ljudje in njihove sposobnosti. Ogromno ljudi je takšnih, ki verjamejo v svoja znanja in sposobnosti, pri čemer ni nujno, da so visoko izobraženi. Želijo biti v takšni obliki dela, ki ne zahteva, da so vsak dan ob 8. uri zjutraj v službi, kjer čakajo, da jih šef po osmih urah dela spusti domov. To so ljudje, ki želijo biti neodvisni. Težava je, da takšne oblike dela niso sistemsko urejene. Celoten sistem socialne varnosti, vključno s pokojninsko in davčno zakonodajo, je narejen tako, da imajo pisci zakona vedno pred očmi zgolj osebo, ki ima redno službo za osem ur na dan. Ljudje, ki imajo možnost priložnostne zaposlitve, pa v tak sistem socialne varnosti niso vključeni na enakopraven način. In to je težava. Država ne bi smela imeti preferenc, kakšne oblike zaposlitve želi. To je svobodna odločitev vsakega posameznika in delodajalca. Naloga države pa je, da je zakonodaja jasno urejena. Zakaj je znižana stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki jo predlaga NSi, pomembna za mala podjetja? Mala podjetja so zelo ranljiva. Malo podjetje, ki ima 100 tisoč ali milijon evrov letnega prometa, se lahko zgolj zaradi enega samega poslovnega dogodka znajde v velikih težavah, saj nima takšnih možnostih prilagajanja in rezerv, ki jih lahko imajo večja podjetja. Davku od dobička se v resnici reče davek na dohodek podjetij. V EU je veliko držav, kjer ta davek nima enotne stopnje. Če imaš malo dohodka, potem plačuješ nižji davek. Če imamo to pri dohodnini, je logično, da bi to moralo veljati tudi pri malih podjetjih. Ena večjih težav malih podjetnikov, ki predstavljajo jedro gospodarstva, je stabilnost poslovanja. Ali je smiselno, da mali podjetniki plačujejo prispevke za mesec, v katerem nič ne zaslužijo? To je pomembno vprašanje. Sistem je takšen, da se plačuje akontacija, kar je problematično. Imamo sicer minimalne osnove, a težava je, da so se minimalne osnove povečale s pokojninsko zakonodajo. Najbrž bi bilo smiselno, da bi minimalno osnovo določili enotno, takšno kot je pri minimalni plači. Človek mora biti na nek način zavarovan, vendar je pri podjetnikih težava, da plačujejo dvojne prispevke, tako prispevke zaposlenih kot delodajalca, medtem ko tistim, ki so v rednih službah, prispevke plačujejo delodajalci. Tisti, ki danes govorijo, da podjetniki plačujejo malo prispevkov, se tega v resnici ne zavedajo. Po podatkih statističnega urada je lanska gospodarska rast znašala tri odstotke BDP. Premier Miro Cerar je to komentiral z besedami, če želi Slovenija priti iz krize in vzpostaviti vzdržno blaginjo, potem mora v prihodnjih mesecih paziti, da ne naredi nobene napake. Ali gre po vašem mnenju za napoved nadaljevanja statusa quo? Razmišljati na način, da ne smemo narediti napake, je napačno. Narediti moramo ogromno aktivnih in pozitivnih ukrepov, da odpravimo težave v sistemu. Birokracija, davčne obremenitve, neprijazno okolje za podjetništvo, prevelikadržavnaporabainzaposlenostvjavnemsektorju, so anomalije, ki jih je treba odpraviti. In ko imaš triodstotno gospodarsko rast, se takšni ukrepi sicer ne zdijo nujni, so pa veliko lažje izvedljivi kot takrat, ko imajo ljudje občutek, da je kriza. To obdobje rasti bi morali izkoristiti za resne spremembe. To bi morala biti naloga te vlade, sicer nima smisla, da dokonča svoj mandat. Zelo sem vesel, ker sem bil eden tistih, ki so pri pripravi ukrepov NSi za nižje davke strokovno pomagali.

12. 12KRŠČANSKI DEMOKRAT Nova Slovenija je stranka, ki ima korenine in stabilnost, s katero dobro rešuje notranje probleme. INTERVJU predlagajo jih vlada, poslanci in ljudje na referendumu. Sindikati v Sloveniji ne sprejemajo zakonov! Če vlada meni, da je njena odgovornost izvesti nekaj, kar je dobro za Slovenijo, mora to tudi narediti. Če bodo sindikati zaradi tega tri dni razbijali Ljubljano, ali demonstrirali kulturno, pač bodo. Če misliš nekaj dobrega narediti, in v to verjameš, si dolžan to narediti. Če tvoja odgovornost do države pravi, da moraš to narediti, boš zbral pogum in to naredil, ne glede na to, ali gre zaradi tega 300 tisoč ljudi za en dan ali teden dni na ulice. Pa ima premier Cerar pogum za kaj takšnega? Ne vem. Ne deluje kot človek, ki bi zelo pogosto udaril po mizi. Začel je zelo naivno, kar je sicer običajno za vse novince v politiki, vključno z mano. Je pa v zadnjem času naredil nekaj dobrih potez. Zelo jasno se je zavzel za prodajo Telekoma Slovenije, kar v tej koaliciji ni bilo preprosto. Konec koncev je podprl tudi zakon NSi o prikritih grobiščih, kar v tej koaliciji tudi ni bilo lahko. Koliko pa sam vsebinsko razume, zakaj in katere strukturne reforme so potrebne, pa bomo še videli. Če bo resnično izpeljal strukturne reforme, bo lahko še zelo uspešen politik. Vrniva se nazaj k ukrepom NSi za nižje davke, ki imajo določene finančne posledice na proračun. Dokler se ti ukrepi ne bodo začeli podrobno pripravljati, je težko zelo natančno govoriti o finančnih posledicah, a nekaj bi se zagotovo lahko naredilo tudi z boljšim nadzorom stroškov v javnem in državnem sektorju. Treba je vedeti, da so ukrepi za nižje davke namenjeni podjetnikom, ljudem in spodbuditvi gospodarske rasti. NSi je ta mesec opravila več razgovorov z gospodarskimi in sindikalnimi združenji. Koliko možnosti pripisujete, da bo parlament potrdil vsaj nekatere od ukrepov NSi? Pustimo se presenetiti. Nisem verjel, da bo zakon o prikritih grobiščih, ki ga je vložila NSi, sprejet. Nanj je bilo možno vezati veliko ideologije, a je NSi in SMC to uspelo preprečiti, tako da sem bil na koncu prijetno presenečen. Morda bo zdaj tudi kakšen od teh predlaganih ukrepov za nižje davke sprejet. Četudi bi bili ti ukrepi sprejeti v nekoliko drugačni obliki, bi bil to uspeh. Tisto, kar bi rad povedal iz svoje lastne izkušnje kot finančni minister, je, da je bolje sprejeti en ukrep in tega dobrega in močnega, kot sprejeti pet ukrepov in vsakega razvodeneti do konca. Bilo bi super, če bi uspelo. Tako za podjetnike in zaposlene, kot tudi seveda za predlagatelje. Ali je verjetno, da Slovenija v bližnji prihodnosti spet pade v recesijo? Recesija v smislu padca BDP po moji oceni za zdaj ni realna nevarnost. V zadnjo recesijo smo padli takrat, ko se je ta zgodila po svetu. Je bil pa ta padec pri nas zaradi notranjih slabosti veliko globlji, kot v večini drugih držav, saj se nanj nismo ustrezno odzvali. Če strukturnih ukrepov zdaj ne bomo naredili, bomo imeli okoli dvoodstotno gospodarsko rast. A Slovenija potrebuje vsaj štiriodstotno gospodarsko rast, če želimo doseči cilj, da bomo v 10 letih razviti tako, kot je razvito povprečje v EU. To pa pomeni, da moramo ukrepe usmeriti na način, da bodo spodbudili rast in ne v socialo oziroma v deljenje nečesa, kar še nismo ustvarili. Omenili ste preveliko število zaposlenih v javnem sektorju, sindikalist Branimir Štrukelj pa je v nedavnih medijskih nastopih zahteval višje plače. Je javni sektor zaslužen za zdajšnjo gospodarsko rast? Za trenutno gospodarsko rast so največ zaslužni izvozniki in naložbe v zasebnem sektorju ter ugodne razmere v tujini. Javni sektor lahko prispeva k gospodarski rasti s tem, da podpira gospodarstvo. Logično je, da sindikati javnega sektorja zdaj pričakujejo višje plače. Ves čas krize so se plače najprej zadržale in potem tudi znižale za nekaj odstotkov. Ampak sindikati se bodo morali odločiti: ali želijo višje plače ali enako zaposlenost. Oboje pač ne gre. Prava formula je 10-odstotno znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju in povišanje plač, ampak diferencirano na osnovi rezultatov dela in prizadevnosti. Vendar sindikati na takšen ukrep ne bodo pristali, ker bi s tem začeli delati razliko med dobrimi in slabimi v javnem sektorju, saj želijo zastopati vse svoje člane, namesto da bi zastopali tiste, ki so dobri. In prav ti zadnji nimajo nikogar, ki bi zastopal njihove interese. Kako naj se vlada in javni sektor soočita s tistimi, ki delajo slabo? Če bi se držali že samo tega, da mora vsak uradnik v zakonsko določenem roku izdati neko odločbo, sicer mu grozi disciplinski postopek, bi hitro imeli 10-odstotno nižjo zaposlenost v javnem sektorju in plače, ki bi bile višje na osnovi rezultatov dela. Zamude pri odločbah so namreč fantastične, a se zaradi tega nihče ne vznemirja. Pri triodstotni gospodarski rasti in ponovnem zaposlovanju v zasebnem sektorju, je čas, ko ljudje lahko zapustijo javni sektor. Če bo to spontan proces, bodo odhajali mladi, ki ne vidijo perspektive in so slabo plačani. Če pa bo to organiziran proces, se bodo v javnem sektorju obdržali tudi zelo dobri delavci. Če bi kot finančni minister to povedali sindikalistom, bi najverjetneje doživeli hud konflikt. Kako sindikalna upiranja uravnotežiti na način, da bi bili na koncu zadovoljni tako sindikati kot gospodarstvo? Včasih bi bilo dobro prebrati Ustavo Republike Slovenije. V njej piše, da zakone v Sloveniji sprejema parlament, 12KRŠČANSKI DEMOKRAT

13. 13 INTERVJU Finančno stabilnost zagotavlja tudi prodaja državnega premoženja. Bi bilo smiselno, da bi se SDH nemudoma odločil za ponovitev prodajnega postopka Telekoma Slovenije? Sklep državnega zbora o prodaji Telekoma Slovenije ni bil preklican. SDH ima mandat za prodajo Telekoma. Njegova odgovornost je, da oceni, ali je primeren trenutek za ponovno prodajo, ugotovi zanimanje zanj in sproži nov prodajni postopek. Kaj imajo državljani od Telekoma Slovenije v državni lasti? Nič, razen morda večjega računa in slabših storitev. Zakaj je treba državne banke, kot je NLB, prodati? Praksa zadnjih 20 let je pokazala, da banke v državni lasti servisirajo določene interese v družbi, ne glede na to, ali so ti interesi dobri ali ne. To so večinoma interesi ljudi, ki so povezani v politična in kapitalska omrežja. To pa pomeni, da ima banka poleg ekonomskih še nekatere druge cilje. Če je banka poslovni subjekt, potem mora zasledovati samo poslovne cilje. Praksa zadnjih 20 let je bila, da so banke v državni lasti podaljševale in sklepale kredite, ki jih normalne banke v zasebnem lastništvu ne bi nikoli. Ne moremo čakati, da bomo imeli vlado, ki bo znala drugače upravljati z bankami, zato je prodaja bank najbolj učinkovita pot do dobrega upravljanja. Če bo katera od bank dobila slabega lastnika, bo na trgu izgubila vrednost in se bo lastnik lahko zamenjal. In tudi če bo na koncu kakšna banka šla v stečaj, to ne bo nobena tragedija, saj imamo v Sloveniji dovolj bank in odprt trg za nove. Zakaj vsaj del politične sfere v Sloveniji nasprotuje prodaji državnega premoženja? Nekateri politiki bi najraje predpisali, kaj morajo ljudje zjutraj jesti in kdaj morajo vstati, ker ne verjamejo, da so ljudje lahko samostojni in sposobni odločati, zato želijo tudi podjetja obdržati v državni lasti. Močan razlog so tudi interesi, ki so vezani na državna podjetja. NSi končuje pisanje strategije popolne prenove zdravstvenega sistema. Zakaj je pomembno, da se tudi v zdravstvu naredi določena konkurenčnost? Trenutni zdravstveni sistem je popolnoma stroškovno neučinkovit. Poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je sicer trenutno pozitivno, vendar razlog za to so novi prispevki in višja zaposlenost, ne pa učinkovit nadzor stroškov. Obvezno zdravstveno zavarovanje v zdajšnji obliki je neučinkovito, ker imamo zanj samo enega ponudnika. Če bi jih bilo več, ki bi ponujali obvezno zavarovanje po enakih pravilih, seveda, bi ponudniki zavarovanj bolj učinkovito nadzorovali stroške storitev, ki jih zaračunajo bolnišnice in drugi izvajalci. Kajbodoodtegaimelidržavljanioziromazavarovanci? Nižje stroške in to, kar imate, recimo, pri avtomobilskem zavarovanju, da vam poleg obveznega zavarovanja ponudijo tudi dodatne storitve, pri katerih lahko nastopi konkurenčnost. Takšen sistem poznajo v Nemčiji, Avstriji, Nizozemski in še marsikje. Dejstvo je, da imajo te države dobre institucije in zdravnike, ki jim lahko zaupaš. Ste ekonomist, ki je bil v času najhujše gospodarske krize tudi eden najpomembnejših član vlade. Kako vidite trenutne politične razmere v Sloveniji? Občasno je malce konfuzna, vendar stabilna. Velikih premikov v naslednjem letu ne pričakujem. Delno zaradi gospodarske rasti, ki se je stabilizirala, delno pa tudi zato, ker so zdaj pritiski tujine za hitro ukrepanje in reforme šibkejši. Zelo pomembno je, kaj bo zdaj naredil Cerar. Ljudje od predsednika vlade ne pričakujejo, da jim bo razlagal svet in etiko. To pride v poštev, če si analitik, oziroma morda, ko nastopaš na volitvah. Ko si na vodstveni funkciji, pa moraš izražati kompetentnost vodenja. Smo v času, ko vlada lahko razvodeni, do konca mandata ne naredi nič, in na ta način preživi. Vendar to bi bilo slabo. Slovenija nujno potrebuje resne strukturne ukrepe. Pričakujete predčasne volitve? Za zdaj ni nobenega resnega pritiska. Če se bo Cerar odločil, da želi čas, ki ga ima, izkoristiti za resne reforme, potem pa je možno marsikaj. Tudi to, da skozi ta proces postane pomemben politik, ki ne bo več podvržen vplivom drugih, in se bo skozi takšen način vodenja osamosvojil. Možnopaje,dapravzaraditegapridedokonfliktovznotraj vlade. Če bo pokazal, da ima voditeljske sposobnosti, in da namerava narediti stvari, ki ozadju levice ne ustrezajo, bo njegov mandat resno ogrožen. Kako vidite NSi? NSi ima trenutno veliko prostora, ki ga lahko izkoristi. SDS je postala izjemno pasivna, ker se pač večinoma ukvarjajo z usodo svojega predsednika in sodnimi procesi, pri nekaterih drugih zadevah pa so zelo nedosledni. NSi je ta prostor začela izkoriščati. Lani pred volitvami so me spraševali, katera stranka ima dober gospodarski program. Odgovoril sem jim, da sta to programa DL in NSi. Zatem mi je veliko ljudi iz sredinskih krogov dejalo, da NSi zagovarja krščanske vrednote, in da, recimo, ne bodo podprli družinskega zakonika. Mislim, da se NSi lahko širi kot resna desnosredinska stranka, če bo pri nekaterih družbenih vprašanjih postala nekoliko bolj fleksibilna na način, kot to postaja tudi Cerkev s Papežom. Ravnati modro, fleksibilno in pri nekaterih vprašanjih ostati tiho. NSi je letos avgusta praznovala 15. obletnico. Kaj ji želite? NSi želim, da doživi še naslednjih 15 let. Da nadaljuje s takšnim gospodarskim programom, uspe s svojimi predlogi tudi v opoziciji, in da z neko modernizacijo okoli družbenih in ne samo ekonomskih vprašanj pritegne širši krog ljudi. Da bo znala nagovoriti sredinske in neideološke volivce, ki jim ideologija in polpretekla zgodovina pomenita manj kot podjetniška svoboda in uspeh posameznika, tako mladega kot starejšega. Lahko NSi prevzame vodenje vlade? Stranka, ki ima toliko tradicije, kot jo ima NSi, je tega sposobna. NSi je stranka, ki ima korenine in stabilnost, s katero dobro rešuje notranje probleme. Je stabilna in ima možnost za organsko rast, kar imamo radi tudi pri podjetjih. V tem procesu organske rasti bodo gotovo v njej ali ob njej ljudje, ki bodo sposobni voditi vlado. Tudi zdaj so že takšni, ki bi lahko vodili vlado ali ministrstva. Pomembno pa je, da NSi verjame v svoj gospodarski program in je pri tem dosledna.

14. 14KRŠČANSKI DEMOKRAT 11. 06. 2015 Vodstvo NSi na obisku v Berlinu okrepilo odnose s CDU, ki jo vodi kanclerka Angela Merkel. Delegacija NSi je v Berlinu opravila vrsto srečanj: z generalnim sekretarjem CDU dr. Petrom Tauberjem, ki s kanclerko Angelo Merkel vodi stranko CDU, s predsednico Skupine nemško-slovenskega prijateljstva Marie-Luise Dött, s podpredsednikom nemškega parlamenta Johannesom Singhammerjem, s parlamentarnim državnim sekretarjem na ministrstvu za finance Steffenom Kampeterjem, s predsednikom fundacije Konrad-Adenauer-Stiftung ter nekdanjim predsednikom Evropskega parlamenta dr. Hansom Gertom Pötteringom in poslancema Petrom Beyerjem in Charlesom M. Huberjem. ZGODILO SE JE... ZGODILO SE JE 23. 06. 2015 Predsednica NSi na praznovanju 70-letnice nekdanjega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla. Ob tej priložnosti mu je na dunajskem dvorcu Schönbrunn izročila tudi darilo. 16. 06. 2015 NSi z imenovanjem Zdravka Luketiča do podžupana Maribora. Mag. Zdravko Luketič je v svoji dosedanji karieri med drugim deloval v večini komisij in odborov mestnega sveta ter opravljal odgovorne nadzorne funkcije. 25. 06. 2015 Dan državnosti občinski odbori NSi počastili s številnimi proslavami, kresovanji in mašami za domovino Predsednica NSi Ljudmila Novak je bila slavnostna govornica v Polzeli, podpredsednika Iva Dimic na Limbarski gori in Jožef Horvat na Uršlji gori ter mag. Matej Tonin v Kuzmi. NSi v Slovenski Istri in Prlekiji opozorila na previsoke davke in neizkoriščene gospodarske priložnosti. Ob koncu obiska je sledilo srečanje Blizu ljudem s člani in simpatizerji NSi. 16. 08. 2015 Člani vodstva NSi obeležili četrto obletnico smrti dr. Andreja Bajuka. 07. 07. 2015 Predsednica NSi Ljudmila Novak se je udeležila žalne slovesnosti v spomin na Slavka Avsenika. Svoje posvetilo in zahvalo za njegov glasbeni opus je zapisala tudi v žalno knjigo.

15. 15 ZGODILO SE JE 27. 08. 2015 Vodstvo NSi obiskalo sejem Agra 2015 v Gornji Radgoni. Vodstvo se je med drugim srečalo z ministrom mag. Dejanom Židanom in predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem. Spregovorili so o trenutnih razmerah v slovenskem kmetijstvu, predvsem zaskrbljujočem padanju odkupne cene mleka ter o letini pšenice. 22. in 23. 08. 2015 6. Poletni tabor dr. Andreja Bajuka je potekal v Kampu Menina ob Savinji. Gost petkovega pogovornega večera je bil dr. Igor Masten, ki je ukrepe NSi za nižje davke pospremil z besedami, da so takšni ukrepi zelo pomembni in potrebni. Gost sobotnega pogovornega večera pa je bil zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ki je za zakon NSi o prikritih grobiščih dejal, da je velik korak naprej k odgovornosti. 29. 08. 2015 Predsednica NSi Ljudmila Novak se je udeležila pohoda prijateljstva na Matajur ter zbrane tudi nagovorila. 09.09. 2015 Delegacija NSi obiskala MOS v Celju Na sejmu je vodstvo NSi med drugim opravilo krajše pogovore z namenom pridobivanja dodatnih informacij o težavah pri vsakodnevnem poslovanju podjetnikov in obrtnikov. Dosedanjim predsednikom: Jožefi Ahaj, Francu Štavbetu, Žigi Nastranu in Miranu Pernovšku se zahvaljujemo za opravljeno delo. Hvala! Novovstranki Novipredsedniki odborovNSisopostali: Roman Kričaj (Vitanje), Janez Črešnar(Zreče),BlažKarlin(Škofja Loka) inAndrejKuzman(Velenje). Čestitke! Spravne in spominske slovesnosti V preteklih tednih so po Sloveniji potekale spravneinspominskeslovesnostiob70-letnici konca druge svetovne vojne in evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarizmov. Vodstvo NSi na čelu s predsednico Ljudmilo Novak se je tako udeležilo spravne slovesnosti na Brezjah, v Kočevskem Rogu ter v Rovtah. 24.05.2015 TABOR NOVE SLOVENIJE V BELTINCIH In memoriam: Anastazij Živko Burja, častni član NSi (1931 – 2015) V mesecu juliju smo se poslovili od častnega člana NSi in dolgoletnega župan Občine Lukovica Anastazija Živka Burje. Aktiven član Nove Slovenije-krščanskih demokratov je bil vse od njene ustanovitve – po neuspeli združitvi SKD in SLS je bil prav on med pobudniki ustanovitve nove stranke. Več let je bil aktiven član Sveta stranke NSi (2000-2008), eden od najuspešnejših županov iz vrst NSi in tudi njen donator. Gospod Anastazij Živko Burja je s svojim življenjem in delom ter s svojim zgledom nedvomno prispeval k boljšemu življenju občanov Občine Lukovica, saj je kot župan veliko prispeval k njenemu razvoju in ugledu, tako na gospodarskem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem področju kot na drugih področjih življenja. S svojim delovanjem je močno botroval velikemu ugledu in spoštovanju Občine Lukovica prav tako pa tudi Nove Slovenije-krščanskih demokratov. Njegovi dosežki na omenjenih področjih so trajni in bodo v zgodovino zapisani z zlatimi črkami. 04.09.2015 15. OBLETNICA NOVE SLOVENIJE V LJUBLJANI

16. 16KRŠČANSKI DEMOKRAT NAŠ ŽUPAN Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina, hobiji…)? Sem poročen in oče petih otrok. Svojo poklicno pot sem začel na področju visokošolskega izobraževanja in raziskovanja v mikrobiologiji, kasneje sem si izkušnje nabiral na področjih gospodarske promocije in sodelovanja ter diplomacije. V prostem času sem rad z družino, v naravi in potujem. Zakajstesepodalivpolitikoinsepridružilikrščanskim demokratom? Krščanski demokrat sem postal pred prvimi demokratičnimi volitvami v prepričanju, da mora vsak človek živeti za svoje vrednote. V politiko so me povabili kot kandidata na prejšnjih županskih volitvah. Odzval sem se, ker sem ocenil, da bi lahko nekaj storil za dobro kraja in ljudi. Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Žiri najbolj prepoznavna? V prejšnjem stoletju smo zasloveli po trpežnih čevljih, po klekljanih čipkah in po številnih slikarjih. V čevljih Alpina so na zadnjih olimpijskih igrah v Sočiju tekmovalci osvojili kar 35 medalj. V našem čevljarskem muzeju je mogoče doživeti utrinke iz bogate zgodovine. Radi se pohvalimo, da smo delavni. Morebiti smo tudi zato že nekaj let občina z najmanj brezposelnimi. Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih rešujete prednostno? Letos smo večino sredstev usmerili v sanacijo škode po žledolomu in katastrofalnih poplavah. Nadaljujemo s projektom šolskega in športnega centra ter z načrtovanjem medgeneracijskega centra z dodatnimi storitvami za starejše. Veliko naporov vlagamo v izboljšanje zdravstvene oskrbe občanov. Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi strankami? S 15-članskim občinskim svetom dobro sodelujemo. Že v prejšnjem mandatu nismo oblikovali koalicije. Pa ne zato, da ne bi bilo opozicije. Prepričan sem, da si vsi želimo uspešnega razvoja Žirov. Dogovarjanje je včasih zahtevno, a s skupnimi močmi projekti lepše tečejo. Skupaj se odločamo o prioritetah. Janez ŽAKELJ župan občine Žiri Površina: Župan: Občinski svet NSi članov OS Prebivalcev ■ moški ■ žensk Povprečna starost: Stanovanjske površine: ■ gospodinjstev: ■ družin: Delovno aktivnih: ■ brezposelnih: 49,2 km² Janez Žakelj 3 občinski svetniki 4.868 2.392 2.476 40,19 let 27,28 m²/osebo 1.603 1.342 2257 141 OBČINA ŽIRI Kakšna je vaša vizija razvoja občine Žiri? Žiri spadajo med razvitejše občine v Sloveniji in trudimo se, da bi tako tudi ostalo. Z lastnimi in evropskimi sredstvi delamo mladim in starejšim prijazno občino. Trudimo se za razvoj podjetništva in kmetijstva ter ohranitev delovnih mest ter za razvoj turizma in večjo prepoznavnost žirovske kulturne dediščine.

17. 17 IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA Sprejemanja beguncev brez omejitev si ne moremo privoščiti Beguncem moramo ponuditi humanitarno pomoč, solidarnost. Sprejemanja brez omejitev pa si ne moremo privoščiti! Ljudje, ki umirajo na morju, vdirajo na vlake, tovornjake, 71 mrtvih beguncev v hladilniku na avstrijski avtocesti ... To so danes podobe Evrope. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je v EZ prispelo že skoraj 340 tisoč beguncev in migrantov, medtem ko jih je v enakem obdobju lani 123 tisoč, kažejo podatkih evropske agencije za zunanje meje Frontex. Bežijo pred vojno, revščino, želijo si boljšega življenja. Njihova končna destinacija so večinoma Nemčija in skandinavske države. Na poti do tja pa nanje prežijo številne nevarnosti, najpogosteje v podobi tihotapcev, ki jim pogosto lažejo tudi o tem, da bodo pot preživeli. Te dni me novinarji pogosto sprašujejo, kaj storiti s temi ljudmi - kako jim pomagati, da bo zaščiteno njihovo dostojanstvo, njihova življenja, na drugi strani pa ohranjen mir in način življenja, ki je značilen za Evropo. Aktualni migracijski tok po razpadu rimskega cesarstva nima primere v zgodovini in se ga ne da urejati z azilnimi pravili iz časov hladne vojne. Begunski tok zajema zelo različne kategorije, tudi vprašljive oziroma nevarne. Pri mnogih ne gre samo za vprašanje svobode besede ali političnega prepričanja, ampak za gola življenja. To, čemur smo priča, dokazuje, da je Evropa slabo izvažala politične produkte, na katere je bila upravičeno ponosna pol stoletja. Okrog nas gori. Mir ni samo ogrožen, mi smo v vojni. Preventivna politika in diplomacija nista prijeli. Če hoče biti EZ glede neželenih migracij bolj učinkovita, se mora poenotiti v razumevanju vzrokov in v politiki njihovega odpravljanja. Humanitarni pritisk bi moral rezultirati tudi v več preventive. Strateško in zelo konkretno se je treba lotiti odnosov z državami izvora migracij in pri tem preseči delne interese držav članic. Potreben je tudi dogovor o tem, kako ravnati z viškom migrantov, ki ga EZ ne more sprejeti. Najti bo treba rešitev tudi za tiste, ki ne bodo dobili azila ali dovoljenja za stalno bivanje. Veliko pozornosti je usmerjene v Madžarsko, ki je dolgo opozarjala na situacijo z migranti, na koncu pa se zatekla k lastnim rešitvam, ki med drugim vključujejo ograjo na meji s Srbijo. Ta je predvsem posledica evropskega podcenjevanja balkanskega toka migrantov, na katerega semsampogostoopozarjal.Vzavestijedoslejprevladovalo tisto, kar bolj bode v oči, umiranje v Sredozemskem morju. Ne podcenjujmo konfliktnega potenciala na Balkanu. Kako malo je treba, da zagori. Berlinski proces kaže nekaj svetlobe. Dolgoročno lahko uspe samo kot izraz celovite evropske strategije. Države imajo sicer pravico do lastne migracijske politike, EZ pa dolžnost skupne politike za vidike, ki presegajo zmožnosti in kompetence držav članic. Sem za velikodušno humanitarno pomoč, za notranje- evropsko solidarnost, nisem pa za sprejemanje beguncev brez omejitev. Tega preprosto nismo sposobni, verjetno bi to povzročilo tudi nova politična trenja znotraj držav članic. Nihče v Evropi ni zainteresiran, da se problemi iz Sirije in Iraka selijo v Evropo. Migranti namreč niso zgolj ljudje, ki želijo priti do boljšega življenja v Evropi. Eni so prisiljeni reševati svoja življenja, nekateri pa imajo namene, ki jih v Evropski zvezi z njimi ne delimo. EZ je pred hudo humanitarno, politično, socialno in kulturno preizkušnjo. Enako velja za cel svet. Problemov na izvoru migracij se lahko lotimo samo v svetovnem merilu in z enotno evropsko politiko. Problem Slovenije pa ni samo v tem, koliko beguncev bomo hote ali nehote sprejeli, in kje jih bomo nastanili. Begunsko vprašanje še dodatno zaostrujejo odprta vprašanja našega sobivanja in naše državotvornosti. Lojze Peterle poslanec NSi v Evropskem parlamentu Aktualni migracijski tok po razpadu rimskega cesarstva nima primere v zgodovini in se ga ne da urejati z azilnimi pravili iz časov hladne vojne.

18. mag. Zdravko LUKETIČ podžupan Mestne občine Maribor OSEBNO Poklic in delo? Diplomiran inženir radiologije, magister znanosti za državne in evropske študije. Podžupan Mestne občine Maribor za področje mestnih četrti, krajevnih skupnosti in lokalne samouprave. Kateri so vaši hobiji? Slikarstvoinvrtnarjenje. Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli? Likovni pouk in zgodovina v osnovni, v srednji šoli pa psihologija. Katera je vaša najljubša hrana? Vsa »eko-bio« hrana, ki jo sam pridelam, predvsem pa tista, ki je ne rabim sam pripravljati. Vaš najljubši letni čas? Poletje in vročina. Najljubša turistična destinacija? Moj vrt in Postira na Braču. Vaša barva je? Barva kraljev – rdeča. Najljubši film? The Razor’s Edge (1984), Posnet po romanu Ostrina britve od Somerseta Maughama. Najljubša knjiga? Richard Bach: Jonatan Livingston Galeb in Sirahova knjiga iz Biblije. Najljubši glasbeni izvajalec? Moja žena ;), - je operna pevka. Najboljši športnik ali športnica? Markos Tavares – njegov življenjski moto je »Jezus je pot!«. Kakšen je vaš moto življenja? Veselite se v Gospodu, in to zmeraj, ničesar si ne ženite k srcu. Kaj vam pomeni družina? Največji dar, ki sem ga prejel, da sem rojen v družini in imam svojo družino. Kaj vam pomeni država? Varnost, red, kulturo, tradicijo, solidarnost, povezanost, dom v širšem pomenu besede. Kaj vam pomeni politika? Vrednostno odločanje za skupno javno dobro, odprtost, iskrenost, potrpežljivost … Kaj vam pomeni Slovenija? Čudež - da je tako malo ljudi ustvarilo svojo državo, obstalo kot Slovenci in lahko sooblikuje skupni evropski dom narodov. Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati? Za člana Nove Slovenije se na osebni in javni ravni vedno ve ali ravna prav ali narobe, saj nas vrednote socialnega družbenega nauka jasno profilirajo. Pri ostalih strankah so pristne človeške vrednote na osebni in javni ravni delovanja veliko bolj izmuzljive. Družboslovje ali naravoslovje? Moški ali ženska? Potrebujemo oba! Gospodarstvo ali javni sektor? Trgovina ali pravo? Ni posla brez pogodbe! A biti mora mnogo več poslov kot pravnikov. Nova Slovenija ali Ljudmila Novak? Nova Slovenija, ki mora imeti vodjo. Vaš vzornik je? Sv. Peter – bil je poročen, srčen, strasten, odločen in odprt neskončnosti, zato je kljub človeškim pomanjkljivostim, ki jih je imel, modro krmaril zaupano »barko« in sprejemal prave odločitve ob pravem času. www.nsi.si

19. 19 RAZVEDRILO Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: Kosilo s podpredsednikom in poslancem NSi Jožefom Horvatom; 2. nagrada: Kosilo s poslancem Jernejem Vrtovcem in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih. Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do srede, 28. oktobra 2015, na naslov: NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sreče pri žrebu! Geslo pretekle križanke je bilo TABOR NSi, BELTINCI. Nagrajenci križanke so: 1. nagrado kosilo z vodjo poslanske skupine NSi mag. Matejem Toninom prejme Zalka Dijak (Kranj), 2. nagrado kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic prejme Lilijana Cukjati (Polzela) in 3. nagrado knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih prejme Anton Kolarič (Ormož). Iskrene čestitke! Nagrajence bo v prihodnjih dneh kontaktiralo Glavno tajništvo NSi. Pristopno izjavo pošljite na naslov NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana ali poskenirano pošljite na e-pošto: tajnistvo@nsi.si. Hvala! Pri Inštitutu dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je izšla knjiga Ljudmila Novak – v očeh drugih. Prijatelji in znanci so v knjigo zapisali opažanja in spomine na srečanje z Ljudmilo. V knjigi je tako zapisana njena življenjska zgodba, razsvetljena z različnih kotov. Cena enega izvoda knjige znaša 12,00 EUR + poštnina. Možen je osebni prevzem na Glavnem tajništvu NSi, Cankarjeva 11 v Ljubljani. Naročila sprejemamo: ■ preko obrazca na spletni strani www.ijek.si ali e-pošte: tajnistvo@ijek.si ■ na telefonski številki Glavnega tajništva NSi 01 241 66 50, ali ■ osebno na Glavnem tajništvu NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana. Ljudmila Novak v očeh drugih

20. 20KRŠČANSKI DEMOKRAT 9. kongres NOVA SLOVENIJA krščanski demokrati sobota, 21. november 2015 Vljudno vabljeni! www.nsi.si

Add a comment

Related pages

Skupina Evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov ...

Skupina Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (EPP-ED) je od julija 1999 največja politična skupina v Evropskem parlamentu.
Read more

Nova Slovenija – krščanski demokrati | Za družino in ...

Časopis Krščanski demokrat; Znak NSi; Arhiv novic; Sodeluj. Pristopna izjava; ... Za družino in narod z odgovorno politiko krščanskih demokratov. 15 ...
Read more

V tajnosti ustanovljen "novi SKD" :: Prvi interaktivni ...

Naročite se na podcaste Naročite se na spored Naročite se na E-časopis. Novice; Šport; Kultura; Zabava; Ture avanture; TTX | Spored | V živo | Arhiv ...
Read more

www.sistory.si

... Sveucilisna biblioteka, Zagreb Institut za savremenu istoriju, Beograd Institut druStvenih nauka, Beograd Zgodovinski casopis, Ljubljana Nasi ...
Read more

Full text of "Zbornik : znanstvenih in pounih spisov"

Search the history of over 438 billion pages on the Internet. Featured All Texts This Just In Smithsonian Libraries FEDLINK (US) Genealogy ...
Read more

www.sistory.si

... kjer med vojnama nimamo nit i pravih libera lcev niti social nih demokratov in tudi ne kaj prida mescanstva) se toliko hitrejsa in ostrejsa.
Read more

www.alter.si

... časopis, portal... se ... Zavezništvu evropskih liberalcev in demokratov za Evropo. ... so pa politicna veja ene od krscanskih cerkva, ...
Read more