Ali fotovoltaika v Sloveniji res nima prihodnosti? mag. Robert Otorepec, Združenje slovenske fotovoltaične industrije

50 %
50 %
Information about Ali fotovoltaika v Sloveniji res nima prihodnosti? mag. Robert Otorepec,...
Technology

Published on March 3, 2014

Author: ZSFI

Source: slideshare.net

Ali fotovoltaika v Sloveniji res nima prihodnosti? mag. Robert Otorepec, predsednik Ljubljana, 28. februar 2014

KRATKA ZGODOVINA V Sloveniji smo leta 2009 sprejeli Uredbo o podporah OVE, ki je to področje prvič uredila tako, da so investicije v OVE postale zanimive. Temu je sledila zelo hitra rast investicij v sončne elektrarne, poraslo je tudi število elektrarn na bioplin, medtem ko na ostalih področjih ni bilo bistvenih premikov. Fotovoltaika je v treh letih v Sloveniji ustvarila 2300 novih delovnim mest. 2

INVESTICIJE V SE V ZADNJIH PETIH LETIH MW 3

KRATKA ZGODOVINA Prepričanje, da so edini in glavni razlog za strmo rast investicij v sončne elektrarne v zadnjih dveh letih previsoke podpore in posledično previsoki donosi investitorjev, je napačno. Za vse ostale OVE se pri izračunavanju podpor predpostavlja, do morajo dosegati 20 % stopnjo donosnosti na vložena lastna sredstva, za fotovoltaiko pa le 6 % stopnja donosnosti na vložena lastna sredstva, ker naj bi bila fotovoltaika najdražji OVE, kar pa že dve leti ne velja več. 4

KRATKA ZGODOVINA Razlogi za tako hitro rast investicij v sončne elektrarne so bili: -s spremembo uredbe o energetski infrastrukturi septembra 2010 je bilo odstranjenih večina administrativnih ovir za postavitev sončnih elektrarn na objektih (gradbeno dovoljenje), zaradi česar je bilo elektrarno dejansko mogoče postaviti v treh mesecih -za postavitev sončnih elektrarn je primerna celotna Slovenija -zaradi napačno postavljenega sistema podpor (povsem neustrezno določeni velikostni razredi, ki so povzročili, da so bile investicije v najmanjše sončne elektrarne na stanovanjskih hišah nedonosne, določene velikosti sončnih elektrarn pa so bile ves čas visoko donosne) -zaradi nesledenja predpisov zelo hitrim spremembam na trgu solarnih modulov in prilaganja podpore hitremu padanju cen le-teh so kar v nekaj obdobjih investicije v sončne elektrarne omogočale nadpovprečne donose - banke so v letih 2011 in 2012 zelo podpirale investicije v sončne elektrarne 5

KRATKA ZGODOVINA Konec leta 2012 se je Vlada RS te hitre rasti ustrašila in panično odreagirala tako, da je povsem nenapovedano dobesedno preko noči 1. decembra znižala podpore za sončne elektrarne za 25 %. Vlada RS s to uredbo spremila pogoje za investicije, ki so že bile v teku in jih ni bilo več mogoče zaustaviti. Uredba, je bila sprejeta na nezakonit način, zaradi česar je velika večina investitorjev, ki jih je prizadela, sprožilo tožbe proti državi. Takrat je bilo sredi gradnje približno 20 MW elektrarn, ki so bile s tem oškodovane za približno 1 mio EUR letno. Posledice: - “prihranek” 1 mio EUR na leto, ki na koncu ne bo prihranek, ampak mu bodo dodani še stroški zamudnih obresti in pravdni stroški, -ustvarjeno nezaupanje v razvoj OVE v Sloveniji, - banke so takoj prenehale financirati naložbe v sončne elektrarne, - tujci so dobili še dodatno sporočilo, da se je potrebno naložbam v Sloveniji izogibati, - izguba večine od 2300 delovnih mest. 6

KJE SMO DANES? Z vidika primerljivosti z ostalimi evropskimi državami - po število inštalirane moči sončnih elektrarn na prebivalca smo na 8. mestu v Evropi, s štirikrat manj W na prebivalca od Nemčije, ki je na prvem mestu in skoraj trikrat manj od Italije, ki je na drugem mestu. Z vidika okoljskih ciljev, ki se jih je Slovenija zavezala doseči do leta 2020 - tukaj precej zaostajamo in malo verjetno je, da jih bomo dosegli. Z vidika potrebnega denarja za izplačevanje podpor - za do sedaj zgrajene sončne elektrarne je potrebno zagotoviti okrog 60 mio EUR letno ali 30 EUR na prebivalca Slovenije letno. Z vidika Akcijskega načrta, ki je do leta 2020 predvidel 130 MW sončnih elektrarn v Sloveniji, jih smo jih imeli že konec leta 2012 75 % preveč. 7

KAJ PA SEDAJ? Razvoj OVE v svetu se nadaljuje. Tistim, ki jih smatrajo kot drago nepotrebno neumnost, sploh, ker smo odkrili nove tehnologije za pridobivanje fosilnih goriv, ki bodo tako na voljo še precej dlje, kot se je še do nedavnega domnevalo, lahko najhitreje odgovorimo s vprašanjem, če menijo, da se je kamena doba zaključila zato, ker je zmanjkalo kamnov. Da bi EU odstopila od ciljev in zavez o zmanjšanju izpustov CO2, je zelo malo verjetno. Zato bo tem ciljem morala slediti tudi Slovenija, saj bo drugače plačevala precej visoke kazni. 8

Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo? 1.Vodo - Prednosti: •med najcenejšimi OVE •v primeru akumulacije relativno stabilni vir električne energije •brezplačno “gorivo” -Slabosti: •v primeru akumulacije gre za velike posege v prostor •vodni viri v Sloveniji so omejeni in že precej izkoriščeni •v primeru daljših sušnih obdobij, ki so vse pogostejša, niso več tako stabilen vir električne energije 9

Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo? 2. Veter - Prednosti: • med najcenejšimi OVE • brezplačno “gorivo” • • • Slabosti: gre za velike posege v prostor le majhen del Slovenije je primeren postavitev vetrnih elektrarn, ki bodo ekonomsko upravičene Zelo nestabilen vir električne energije, katerega proizvodnjo je po urah in dnevih zelo težko predvidevati 10

Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo? 3. Geotermalna energija - Prednosti: • brezplačno “gorivo” • • • Slabosti: prave tehnologije za izkoriščanje sploh še ni na voljo le del Slovenije je primeren postavitev teh elektrarn spada med dražje OVE 4. Plimovanje, valovi • Slovenija nima pogojev za izkoriščanje tovrstne energije. 11

Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo? 5. Bioplinarne - Prednosti: • stabilen predvidljiv vir električne energije • • • • • Slabosti: potrebujejo “gorivo”, ki ga je potrebno kupovati po ceni, odvisno od ponudbe in povpraševanja Slovenija ima zelo omejeno količino kmetijskih površin pridelava tega “goriva” je sporna zaradi tega, ker izkorišča površine namenjene pridelavi hrane ali pa celo samo hrano spada med dražje OVE trenutno izgrajene bioplinarne v Sloveniji imajo velike težave, saj ne dosegajo načrtovane proizvodnje 12

Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo? 6. Biomasa - Prednosti: • Slovenija je relativno bogata z biomaso • stabilen predvidljiv vir električne energije • • Slabosti: potrebujejo “gorivo”, ki ga je potrebno kupovati po ceni, odvisno od ponudbe in povpraševanja je najdražji OVE 13

Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo? 7. Sončna energija - Prednosti: • Slovenija je vsaj kar zadeva Evropo dokaj primerna za gradnjo sončnih elektrarn, • sonce sije po celotnem ozemlju Slovenije, • brezplačno “gorivo”, • nobenih težav pri umeščanju v prostor (elektrarne na objektih), • danes je že med najcenejšimi OVE, • možno je graditi majhne elektrarne, ki si jih lahko privoščijo celo posamezniki, torej razpršeni investitorji brez skupnega vpliva na vsakokratno politiko in tudi obratno. • Slabosti: nestalen vir električne energije 14

 Obratovalne podpore 2014 do 50 kW SPTE na lesno biomaso do 4000 ur letno indiv. obrav. Lesna biomasa indiv. obrav. SPTE na lesno biomaso nad 4000 ur letno 0,19507 € SPTE na fosilna goriva do 4000 ur letno 0,20534 € Bioplinarne na biomaso 0,12744 € Geotermalne 0,11262 € Bioplinarne na bioodpadke 0,10112 € SPTE na fosilna goriva nad 4000 ur letno 0,14534 € Sosežig biomasa nad 5 % 0,08720 € Vetrne 0,06073 € Sončne na stavbah (maj 2014) 0,06830 € Hidro elektrarne 0,06822 € na biološko razgradljive odpadke - € na plin iz blata čistilnih naprav 0,04599 € na odlagališčni plin 0,05948 € 50 kW do 1 MW 0,30346 € 0,21269 € 0,14555 € 0,12324 € 0,12234 € 0,11262 € 0,09982 € 0,09097 € 0,08590 € 0,06073 € 0,05920 € 0,05536 € 0,03759 € 0,03457 € 0,02762 € 15

Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo? Iz pregleda prednosti in slabosti posameznih OVE v Sloveniji je razvidno, da ima edino sončna energija res velik potencial za razvoj v srednje in dolgoročnem obdobju. Sončna energija naj bi imela tri slabosti, od katerih drži le prva: 1.Je nestalen vir električne energije in je zato lahko je dopolnilni vir. Trenutno v Sloveniji iz sončnih elektrarn pridobimo 2 % električne energije, pri trenutnem stanju omrežja pa bi s pametno politiko gradnje (lastna raba na mestu proizvodnje) brez večjih težav za omrežje lahko prišli tudi do 30 %. Ta slabost bo odpravljena takrat, ko bomo znali učinkovito shranjevati električno energijo, kar pa se lahko zgodi že v obdobju 30 let, kar pa v energetiki ni ravno dolgo obdobje. 16

Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo? 2. Naj bi bila zelo draga V preteklosti je to držalo in res je, da se danes največji del podpor za OVE v Sloveniji porabi za sončne elektrarne. Toda kakšen smisel jih ima sedaj zaradi tega kaznovati in se v prihodnje odreči najcenejšemu viru OVE? Da je električna energija iz sončnih elektrarn zelo draga, že vsaj dve leti več ne drži, saj sta že v tem trenutku v Sloveniji od OVE cenejši le še hidro in vetrna energija. Če pa nov Energetski zakon in ostala zakonodaja ne bi postavljali dodatne ovire za gradnjo in sončnih elektrarn in če bodo podzakonski akti smiselno napisani, bo precej segmentov sončnih elektrarn takoj postalo najcenejši OVE. 17

Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo? 3. Od gradnje sončnih elektrarn naj ne bi slovensko gospodarstvo imelo nič, saj gre tukaj le za podpiranje kitajskih proizvajalcev solarnih panelov. Solarni moduli prestavljajo polovico vrednosti investicije v sončno elektrarno, 10 % še razsmerniki, vse ostalo kot nosilna konstrukcija, elektro omare, zaščite, strelovodi, števci, projektiranje, montaža…, pa predstavljajo 40 % investicije in to ostane domačemu gospodarstvu. Imamo pa v Sloveniji tudi domačega proizvajalca solarnih panelov, ki po uvedbi protidumpinških ukrepov proti kitajskim proizvajalcem solarnih modulov v EU postaja zopet konkurenčen. Ob tem pa se seveda velja vprašati, kolikšen je delež slovenskega gospodarstva pri gradnji TEŠ 6 in kolikšen bi bil pri morebitni gradnji NEK 2? 18

NOV ENERGETSKI ZAKON Vemo in strinjamo se, da je zagotavljanje sredstev za podpore OVE v Sloveniji vse večja težava in da je potrebno zato bolj pospeševati cenejše OVE. To je eno izmed glavnih vodil pri pospeševanju OVE v novem Energetskem zakonu, ki se že v uvodu sklicuje na načelo stroškovne učinkovitosti. Vidimo, da so to danes sončna energija, veter in voda. Zakaj potem v tem istem zakonu piše, da bo poudarek na rabi biomase? 19

NOV ENERGETSKI ZAKON Uvodoma sicer navaja, da so njegova temeljna načela načelo stroškovne učinkovitosti, načelo spodbujanja OVE, načelo okoljske trajnosti, načelo enakega obravnavanja. V 506. členu določa, da Akcijski načrt za OVE iz leta 2010, ki je nastal brez Energetskega koncepta Slovenije, ki je že zastarel in z vidika podatkov, ki jim imamo danes, v velikem delu potreben precejšnjih popravkov, se šteje za Akcijski načrt za OVE do leta 2020. V 373. členu določa, da se bodo predpisovale letne kvote in da bo Agencija za energijo objavljala letne razpise, na katerih bodo investitorji tekmovali , kdo bo ponudil nižjo referenčno ceno električne energije. 20

NOV ENERGETSKI ZAKON Ti razpisi so teoretično dobra stvar, v praksi pa se je povsod, kjer so imeli ali še imajo takšen sistem, pokazalo, da spodbuja korupcijo, špekulacije, zastavljeni cilje na področju izgradnje OVE pa se ne dosežejo. Najbolj svež primer je Hrvaška, kjer je takšen sistem podpor 1. 1. 2014 doživel dokončen fiasko. Tudi, če bi se korupciji in špekulativnim rezervacijam kvot nekako uspeli izogniti (kar triletni rok za izgradnjo v 373. členu k temu prav gotovo ne bo pripomogel) je ta sistem, če ne bomo primerno korigiran z podzakonskimi akti, lahko škodljiv in v nasprotju s temeljnimi načeli, ki so navedene v uvodu Energetskega zakona. 21

NOV ENERGETSKI ZAKON 1. Če ne bo kvota primerno razdeljena po posameznih OVE, se bo dajala prednost samo enemu, najcenejšemu OVE, ki je v našem primeru voda, kjer pa so druge težave, da se ta vir ne izrablja v večji meri in kljub podeljenim kvotam pri tem viru ne bo nobenega napredka, povzročen pa bo zastoj pri vseh ostalih OVE, 2. Tudi če se kvote primerno razdelijo po posameznih OVE in nato izbirajo najcenejši projekti, se bodo gradili samo veliki projekti, ki so stroškovno seveda bolj učinkoviti od manjših. To bo povzročilo probleme v omrežju, sploh z viri, kjer proizvodnja ni konstanta in razvoj OVE odpeljalo v povsem napačno smer. Razvoj OVE mora namreč temeljiti na manjših elektrarnah v katerih proizvedena električna energija se bo porabila na mestu, kjer je proizvedena. To je tudi družbeno nesprejemljivo, saj prispevek plačujemo vsi potrošniki električne energije, v OVE pa bodo lahko investirali samo tisti z dostopom do potrebnega kapitala za največje projekte, kar pa so običajno še tujci, tako da bomo prispevek plačevali prebivalci Slovenije, donose in delovna mesta iz tega prispevka pa bodo pobirali tujci. 22

NOV ENERGETSKI ZAKON 3. Tudi če bodo kvote primerno razdeljen po posameznih OVE in nato še po posameznih velikostnih razredih, ni realno za pričakovati da bodo investitorji v najmanjše OVE, kot npr. sončne elektrarne velikosti 5 kW, pripravljali projekte in se prijavljali na razpise, kar jim bomo povzročalo samo nepotrebne stroške in izgubo časa. Investicije v OVE do velikosti 50 kW je zato potrebno izvzeti iz sistema kvot in razpisov. Te investicije namreč ne morejo ogroziti stabilnosti podporne sheme, kar je verjetno glavni razlog za uvedbo tega sistema. 23

KAKO NAPREJ? Gre se predvsem zato: 1.Sončne elektrarne je potrebno začeti graditi predvsem na stavbah, kjer se lahko večina električne energije porabi v sami stavbi. S tem investitor prihrani pri strošku električne energije po nakupni ceni (ki je višja od tiste, ki jo dobi za električno energijo prodano v omrežje), zmanjša pa si tudi strošek omrežnine, trošarine in DDV, če gre za fizično osebo. Zaradi tega za donosno poslovanje sončne elektrarne potrebuje nižjo podporo. S tem se zmanjšujejo obremenitev omrežij in izgube pri prenosu. Nadaljnja izgradnja velikih sončnih elektrarn (enako velja za vetrne), kjer poraba ni na mestu proizvodnje, bo prej ali slej začela povzročati precejšnje težave v omrežju. 24

KAKO NAPREJ? Za pokrivanje lastne porabe na stanovanjskih hišah so primerne predvsem manjše sončne elektrarne do moči 5 kW, ki jih do sedaj zaradi napačno določenih velikostnih razredov nismo gradili, saj niso bile ekonomsko upravičene, v drugih državah pa predstavljajo zelo pomemben delež. Ravno te majhne elektrarne pa so najbolj družbeno sprejemljive, saj v njih zaradi relativno nizke investicijske vrednosti in majhnega potrebnega prostora na strehi lahko investira dokaj širok krog prebivalstva. Ker prispevek za OVE plačujemo vsi potrošniki električne energije, je potrebno na drugi strani zato tudi kar najširšemu krogu potrošnikov omogočiti tudi investiranje v sončne elektrarne. S tem namreč država veliko lažje upraviči pobiranje in višanje prispevkov za OVE. 25

ANOMALIJE V TRENUTNI ZAKONSKI UREDITVI Danes pa se tisti, ki pripravljajo zakone v RS iz vseh državljanov, ki plačujemo prispevke za podpore OVE, dobesedno norčujejo ali pa sploh ne vedo, kaj delajo! Kako si naj drugače razlagamo, da če si na svoji hiši postavim 5 kW sončno elektrarno, ki bo letno proizvedla 5.500 kW, z njo prihranil in dobim 650 EUR na leto, se moram prijaviti kot fizična oseba normiranec in plačati pavšalne prispevke ZPIZ in ZZZS v letnem znesku 774 EUR? Ali pa dopis ZPIZ-a, ki ga je 6. februarja 2014 prejel upokojenec, ki ima že nekaj let 4,6 kW sončno elektrarno, ki mu mesečno prinese okrog 160 EUR prihodka? V tem dopisu ga ZPIZ obvešča, da mu bodo prenehali izplačevati pokojnino in da mora tudi vrniti vso pokojnino, ki mu je bila izplačana od 1. 1. 2013 dalje, saj se glede na spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so začele veljati 1. 1. 2013, smatra, da je začel ponovno delati oz. opravljati dejavnost in zato ni upravičena do pokojnine. 26

NEPOTREBNI STROŠKI, KI OVIRAJO RAZVOJ OVE Stroške gradnje predvsem najmanjših sončnih elektrarn in s tem potrebne višine podpor pa precej dviguje tudi SODO in to povsem po nepotrebnem. 1. V standardu SIST EN 50438, ki opisuje priklop mikro generatorjev do 16A na fazo, je opisan postopek »inform&fit«, kar pomeni, da za te mikro generatorje ni potrebno predhodno soglasje za priključitev, ampak pristojno elektro distribucijo samo obvestiti o nameravani priključitvi mikro generatorja na omrežje. V večini Evropskih držav tako za priklop sončnih elektrarn do velikosti 11 kW na omrežje ni potrebnih nobenih soglasij in presoj, ampak se distributerja samo obvesti o priklopu, ki je seveda narejen po projektu odgovornega projektanta. Nam pa je SODO odgovoril, da ta standard ni urejen s slovenskim Energetskim zakonom, ki predpisuje, da je potrebno za vsako posamično priključitev na omrežje ali njeno spremembo dobiti soglasje za priključitev in ta definicija je ostala tudi v novem Energetskem zakonu. 27

NEPOTREBNI STROŠKI, KI OVIRAJO RAZVOJ OVE   2.    V  drugih  evropskih  državah  je  mogoče  na  eno  fazo  priklopiti  elektrarne  do  moči 4,6 kW, pri nas pa SONDO predpisuje le 3,7 kW, kar je 80 % od dovoljene  moči  v  ostalih  državah.  Glede  na  dovoljeno  moč  4,6  kW  so  se  prilagodili  proizvajalci  razsmernikov  z  enosmernimi  razsmerniki  moči  4,6  kW,  ki  so  precej  cenejši od trifaznih. Elektrarna moči 4 do 5 kW je zato v Sloveniji 5 do 7 % dražja  kot v ostalih državah.   3.  Elektro distribucije za vse  sončne elektrarne  ne  glede ali je njihova  moč 1 ali  999  kW  zaračunavajo  pavšalne  neposredne  stroške  priključitve  v  višini  cca.  250  EUR + DDV, kar pri 5 KW elektrarno le to podraži za 2,5 %. Zato predlagamo, da  se za elektrarne do velikosti 50 kW ta strošek ne zaračunava. 28

NEPOTREBNI STROŠKI, KI OVIRAJO RAZVOJ OVE     Glede na to, da gre pri tej manjših elektrarnah za investicije v višini 10.000 EUR in  letne prihodke v višini nekaj 100 EUR, investitorji ne morejo postati zavezanci za  DDV, si DDV ne morejo poračunati kot vstopni davek in se jim investicija zaradi  tega podraži za 22 %. Zato predlagamo, da se za investicije v OVR do velikosti 50  KW določi nižja stopnja DDV 9,5 %.    Eko sklad naj ponuja kredite z ugodno obrestno mero (ne nepovratna sredstva)  za te najmanjše elektrarne tudi za fizične osebe. 29

SONČNE ELEKTRARNE SO LAHKO ŽE DANES NAJCENEJŠI OVE  Ob  upoštevanju  naših  predlogov  bi  sončne  elektrarne  velikosti  50  kW  in  več  že  danes  bile  najcenejši  OVE  v  Sloveniji,  saj  bi  zanje  zadostovala  podpora  v  višini  0,05 EUR/kWh. Za najmanjše sončne elektrarne velikosti 5 kW pa bi zadostovala podpora v višini  0,12  EUR/kWh,  kar  je  še  vedno  precej  manj  kot  je  potrebno  zagotoviti  za  podpore električni energiji proizvedeni iz biomase, bioplina in SPTE. 30

ZAKLJUČEK  Trenutno smo torej na razpotju, ko se je potrebno odločiti, kako naprej. Če  ne  bomo  takoj  obudili  izgradnje  sončnih  elektrarn  v  Sloveniji,  seveda  po  zmerni  stopnji  rasti,  bomo  leta  2018  ugotovili,  da  smo  še  vedno  zelo  daleč  od  izpolnitve okoljskih zavez, h katerim smo se zavezali do leta 2020. Takrat bomo  ugotovili,  da  je  edina  možnost  za  vsaj  približanje  tem  zavezam  pospešena  izgradnja sončnih elektrarn. Toda do takrat bodo vsa slovenska podjetja, ki bi se lahko ukvarjala  z izgradnjo  sončnih elektrarn in izdelavo sestavim delov zanje, že dolgo mrtva. Te elektrarne  nam  bodo  zato  gradili  tujci  po  verjetno  precej  višjih  cenah,  kot  bi  to  naredila  domača podjetja.  31

ZAKLJUČEK Tudi  po  letu  2020  se  gradnja  sončnih  elektrarn  ne  bo  ustavila,  ampak  le  še  pospeševala.  Kar precejšnja verjetnost je, da zaradi dviga cene električne energije na eni strani  in znižanje cen izgradnje na drugi, podpore sploh ne bodo več potrebne.  Mi  se  bomo  takrat  čudili,  zakaj  nimamo  slovenskih  podjetij,  ki  bi  se  ukvarjala  z  eno  izmed  najbolj  perspektivnih  panog  prihodnosti.  Takrat  se  bomo  spraševali,  zakaj smo jo v Sloveniji za obdobje 10 let povsem zanemarili in zaradi te zamude  ne moremo dohiteti tujih podjetij ter jim biti konkurenčni. 32

Združenje slovenske fotovoltaične industrije Gospodarsko interesno združenje Kidričeva ulica 25, 3000 Celje T: 082 802 182; F: 082 802 183 I: www.zsfi.si; E: info@zsfi.si 33

Add a comment

Related presentations

Related pages

mag. Robert Otorepec, Ali fotovoltaika v Sloveniji res ...

mag. Robert Otorepec, predsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije, Ali fotovoltaika v Sloveniji res nima prihodnosti? Posvet o ...
Read more

Lastniki sončnih elektrarn ob pokojnino! - zsfi.si

Združenje slovenske fotovoltaične industrije je v ... Ali fotovoltaika v Sloveniji res nima prihodnosti? mag. Robert Otorepec, Združenje slovenske ...
Read more

Odziv na izjavo ministra g. Sama Omerzela glede sončnih ...

Ali fotovoltaika v Sloveniji res nima prihodnosti? mag. Robert Otorepec, Združenje slovenske fotovoltaične ... Fotovoltaika v Sloveniji po poteh ...
Read more

Zanesljiva EKOenergija - ds-rs.si

ekologijo in Združenje slovenske fotovoltaične industrije ... Robert Otorepec, Združenje slovenske ... , Ali fotovoltaika v sloveniji res nima ...
Read more

Posts of Novice - sites.google.com

... v prihodnosti stroškovno učinkovitejši ... Sončna Elektrarna Fotovoltaika manuela@luxim.si ... Varčevanje z energijo v Sloveniji še ni ...
Read more

EKOenergija Slovenski energetski koncept 2014 (Strokovna S ...

... sveta je bil 26. februarja 2014 strokovni posvet o energetskem konceptu Slovenije s pomenljivim naslovom Zanesljiva EKOenergija. ... V ...
Read more

Energetika.NET (jesen-zima 2012) by Alenka Žumbar - issuu

... , smo se posvetili predvsem vprašanju jedrske prihodnosti, tudi v Sloveniji ... v Sloveniji žal še ni. Ali ... slovenske industrije, da sodeluje v ...
Read more

Novice RSS Zanimivosti - varcevanje-energije.si

Podrobnosti Prispeval Damjan Nemec Objavljeno 29 Februar 2012 . Cena kurilnega olja neprestano raste že od začetka leta 2009 in to kljub temu, da se ...
Read more